Jedro

Prvostopenjski organ lahko pri kvoti upošteva le tiste invalide, ki so kot taki prijavljeni v zavarovanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da mu je tožnica zaradi neizpolnjevanja obveznosti po 65. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI) dolžna plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljevanju: prispevek) 752,10 EUR glavnice in 8,17 EUR zamudnih obresti, skupaj 760,27 EUR (1. točka izreka), da mu je navedeni znesek dolžna plačati takoj z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska glavnice, obračunane po vsakokratno veljavni obrestni meri, določeni v veljavnih predpisih, od 13. 4. 2022 do plačila, na tam navedeni podračun (2. točka izreka), da bo odločba, če obveznost ne bo poravnana, predana organu, pristojnemu za začetek postopka davčne izvršbe (3. točka izreka), da pritožba, ki je takse prosta, ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) ter da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ odločitev sprejel v skladu s 65. členom ZZRZI in 7. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju: Uredba). Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc je ugotovil, da tožnica v januarju 2022 ob 28 zaposlenih in opravljanju glavne dejavnosti iz AJPES 41.200 ni zaposlovala invalidov, čeprav bi glede na kvoto morala zaposlovati enega, da znaša višina dolgovanega mesečnega prispevka (glavnica) 752,10 EUR in da je datum zapadlosti 28. 2. 2022. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je prvostopenjski organ tožnici izdal opomin, a ta obveznosti ni izpolnila, niti z vlogo pred izdajo odločbe ni dokazala, da ni zavezanka za plačilo.

3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo z odločbo z dne 7. 7. 2022 zavrnilo. V obrazložitvi je dodatno navedlo, da je imela tožnica januarja 2022 res zaposlenega invalida, ki pa ni bil prijavljen v zavarovanje kot invalid in kot tak vpisan v evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), na podlagi katere je prvostopenjski organ sprejel izpodbijano odločbo. Odločba o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti, s katero je bila temu delavcu invalidnost priznana za nazaj od 17. 2. 2021 dalje, je bila izdana 27. 12. 2021, pravnomočna pa je postala šele 9. 2. 2022. Tožnica je v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (v nadaljevanju: Navodilo) tega delavca želela prijaviti v zavarovanje za nazaj kot invalida, vendar sta ji tako Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) kot ZZZS pojasnila, da to ni mogoče. Zato tudi prvostopenjski organ tega delavca pri izdaji izpodbijane odločbe ni upošteval kot invalida. Drugostopenjski organ je opozoril še na peti odstavek 62. člena ZZRZI in dodal, da je delodajalčeva obveznost, da prijavi delavca kot invalida v skladu z Navodilom.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem zatrjuje, da enako kot v pritožbenem postopku izkazuje, da je imela od 17. 2. 2021 do vključno 28. 1. 2022 zaposlenega invalida A. A. na podlagi Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, številka 13-7/2020, z dne 6. 10. 2020, za polni delovni čas. Ta je bil z odločbo ZPIZ, številka 10333-2547/2021, z dne 27. 12. 2021 za nazaj od 17. 2. 2021 dalje razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. V zavarovanje ga je skušala prijaviti za nazaj, vendar ji je bilo na ZPIZ in ZZZS pojasnjeno, da tega ne more storiti. Citirana odločba je 28. 1. 2022 postala pravnomočna, zato je z delavcem delovno razmerje prekinila. Do 28. 1. 2022 tako ni zavezanka za plačilo prispevka. Tožnica dalje navaja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso naslovnega sodišča zaposlitev invalida mogoče dokazati tudi za nazaj. Uveljavlja tudi bistvene kršitve pravil postopka - meni, da odločba ni ustrezno obrazložena in se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)) ter da bi toženka lahko pri njej opravila poizvedbe, ali je imela v spornem obdobju zaposlenega invalida oziroma se je s tem dejstvom seznanila s prejemom pritožbe. Prepričana je, da lahko dejstvo zaposlenega invalida dokazuje tudi zavezanec sam. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo, ob obsežnem povzemanju določb ZZRZI ter ponavljanju argumentov iz izpodbijane odločbe in odločbe z dne 7. 7. 2022, v bistvenem dodatno navaja, da vsem, ki prvič postanejo dolžniki, posreduje splošno obvestilo, s katerim jih med drugim pozove, da preverijo, ali so podatki, s katerimi sama razpolaga, enaki podatkom, ki jih je posredoval ZZZS. V nasprotnem jim predlaga, da podatke uskladijo na ZZZS do 15. dneva v mesecu za pretekli mesec in da jo o tem obvestijo. Hkrati jih opozori, da so dolžni spremljati podatke o izpolnjevanju kvote. Zato je bila tožnica seznanjena, da je zavezanka za plačilo prispevka, čemur ni ugovarjala. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče je za 28. 8. 2024 razpisalo narok za javno glavno obravnavo. Nanj, kljub temu da sta bili pravilno vabljeni, stranki nista pristopili, svojih izostankov pa tudi nista opravičili. Toženka je sodišču sporočila le, da se izvedbi glavne obravnave odpoveduje. Sodišče je zato v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1)1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, da tožnici naloži plačilo prispevka v znesku 760,27 EUR, ker v mesecu januarju 2022 glede na podatke iz uradnih evidenc ni imela zaposlenega invalida, ki bi ga glede na kvoto morala zaposliti, oziroma ker kvote ni izpolnila z nadomestno izpolnitvijo. Tožnica ugovarja, da je imela od 17. 2. 2021 do vključno 28. 1. 2022 zaposlenega invalida A. A. 9. ZZRZI določa, da so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (v nadaljevanju: kvota) (prvi odstavek 62. člena ZZRZI). Kvoto določi Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta z uredbo. Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti SKD delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2 odstotkov in ne višja od 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih delavcev (tretji odstavek 62. člena ZZRZI). V kvoto se štejejo invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalide v skladu z Navodilom (peti odstavek 62. člena ZZRZI). Poleg tega Uredba določa, da lahko delodajalec v skladu s petim odstavkom 62. člena ZZRZI izpolni kvoto le z zaposlenimi invalidi, ki jih je prijavil v zavarovanje v skladu z Navodilom (prva poved prvega odstavka 6. člena Uredbe). V kvoto za posamezen mesec se štejejo le invalidi, ki so bili zaposleni in prijavljeni v zavarovanje kot zavarovanci invalidi na zadnji dan v mesecu za najmanj 20 ur na teden (drugi odstavek 6. člena Uredbe). Delodajalci, ki zaposlujejo invalide, nimajo pa jih prijavljenih na ZZZS kot invalidov v skladu z Navodilom, ne morejo uveljavljati niti njihovega vštevanja v kvoto niti preseganja kvote za obdobje, ko invalidov niso imeli ustrezno prijavljenih (tretji odstavek 6. člena Uredbe).

10. ZZRZI dalje določa, da prvostopenjski organ za delodajalca, zavezanca h kvoti, ki ne izpolnjuje kvote, objavi obveznost plačila prispevka na spletnem mestu prvostopenjskega organa za elektronsko izmenjavo podatkov najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Podlaga za objavo so podatki iz uradnih evidenc upravljavcev podatkov. Objava velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka (prvi odstavek 65. člena ZZRZI). Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote z zaposlenimi invalidi niti z nadomestno izpolnitvijo kvote, mora do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati prvostopenjskemu organu prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote (drugi odstavek 65. člena ZZRZI). Če delodajalec, zavezanec h kvoti, prispevka ne plača, mu prvostopenjski organ izda odločbo o obveznosti plačila (tretji odstavek 65. člena ZZRZI).

11. Med strankama postopka ni sporno, da bi morala imeti tožnica glede na število zaposlenih januarja 2022 zaposlenega invalida. Prav tako med njima tudi ni sporno, da je tožnica v tem obdobju zaposlovala A. A., ki je bil kot invalid prepoznan z odločbo ZPIZ, številka 10333-2547/2021, z dne 27. 12. 2021, in da ta v zavarovanje ni bil prijavljen kot invalid. Sporno je, ali bi moral biti zaposleni A. A. za izpolnitev kvote v zavarovanje prijavljen kot invalid oziroma ali je njegovo zaposlitev mogoče uveljavljati tudi, če v zavarovanje ni bil prijavljen kot invalid. 12. Za odločitev je tako pomembno, ali bi moral drugostopenjski organ, ko ga je tožnica v pritožbi seznanila, da je imela od 17. 2. 2021 do vključno 28. 1. 2022 zaposlenega invalida A. A., kar je bilo naknadno ugotovljeno z odločbo ZPIZ, številka 10333-2547/2021, z dne 27. 12. 2021, tega invalida upoštevati pri kvoti. Odgovor je treba iskati v zgoraj navedenih predpisih. Tam je izrecno določeno, da se v kvoto štejejo invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalide v skladu z Navodilom (peti odstavek 62. člena ZZRZI), in da delodajalci, ki zaposlujejo invalide, nimajo pa jih prijavljenih na ZZZS kot invalidov v skladu z Navodilom, ne morejo uveljavljati niti njihovega vštevanja v kvoto niti preseganja kvote za obdobje, ko invalidov niso imeli ustrezno prijavljenih (tretji odstavek 6. člena Uredbe). To pomeni, da lahko prvostopenjski organ pri kvoti upošteva le tiste invalide, ki so kot taki prijavljeni v zavarovanje.

13. Iz predstavljenega sledi, da je toženka ravnala pravilno, ko pri kvoti invalidov, ki bi jih morala tožnica zaposlovati v mesecu januarja 2022, ni upoštevala A. A., ki v zavarovanje (kar med strankama postopka ni sporno) ni bil prijavljen kot invalid v skladu z Navodilom. S tem se kot neutemeljen izkaže tudi tožničin ugovor, da bi morala toženka pri njej opraviti poizvedbe, ali je imela v spornem obdobju zaposlenega invalida.

14. Prav tako ni na mestu tožničino sklicevanje na sodbi naslovnega sodišča v zadevi III U 83/2014 z dne 8. 1. 2015 in v zadevi IV U 67/2018 z dne 15. 10. 2020. V citiranih sodbah je sodišče zaključilo (le), da bi se morala toženka opredeliti do tožnikovih navedb, da je bila delavcu invalidnost priznana za nazaj. V obravnavani zadevi pa tožnica pred prvostopenjskim organom niti ni zatrjevala, da je bila pri njej zaposlenemu A. A. invalidnost priznana za nazaj. To je zatrjevala šele v pritožbi, do česar pa se je drugostopenjski organ v odločbi z dne 7. 7. 2022 tudi opredelil. 15. Kočno ne drži niti tožničin ugovor, da je izpodbijana odločba neobrazložena in da je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Po presoji sodišča so v izpodbijani odločbi nosilni razlogi za odločitev ustrezno pojasnjeni, poleg tega pa je obrazložitev dopolnjena še z odločbo drugostopenjskega organa z dne 7. 7. 2022. 16. Glede na vse navedeno je sodišče po prvem odstavku 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

17. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

1 ; po kateri lahko sodišče, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, odloči brez glavne obravnave)