Jedro

Za presojo je odločilno, da je dolžnik v obdobju, ko je že imel visok dolg in bi zato moral storiti vse za poplačilo upnikov, svojo prezadolženost reševal na neprimeren način in vsa razpoložljiva finančna sredstva tvegano vložil v kriptovalute in provizije posrednikov, zaradi česar je na voljo manj stečajne mase, kot bi je bilo sicer.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zoper odpust obveznosti, ki ga je 19. 11. 2024 vložila stečajna upraviteljica A. A., ter ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zavrne ugovor zoper odpust obveznosti oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog dolžnika za odpust obveznosti. Ugotovilo je, da ni pogojev za odpust, ker obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). V skladu s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). Pri presoji, ali ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega oziroma nepoštenega ravnanja, se tisti, ki vlaga ugovor proti odpustu obveznosti, lahko opre na najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki so kot izpodbojna domneva določeni v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (med drugim), če je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

7.V pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP mora imeti dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti njegov neprimeren odnos do prevzemanja obveznosti. Sodišče prve stopnje je takšen neprimeren odnos pravilno prepoznalo v dolžnikovem ravnanju, ko je v obdobju od julija 2022 do novembra 2023 upnikom že dolgoval okrog 63.000,00 EUR, a je, namesto da bi vsaj del razpoložljivih denarnih sredstev namenil oziroma prihranil za njihovo poplačilo, v kriptovalute vložil najmanj 78.745,14 EUR ter več posrednikom, ki naj bi mu urejali posojilo pri Banki B. v Franciji, na različne račune v tujini nakazal 10.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predhodno opisan način in časovna dinamika dolžnikovega ravnanja ne izkazuje standarda vestnega dolžnika, ki bi se odrazil v skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti z občutkom odgovornosti.

8.Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so za presojo dolžnikove nevrednosti odpusta obveznosti zadostovali izvedeni dokazi, ki potrjujejo predhodno opisan neprimeren odnos do ravnanj, ki so privedla do prezadolžitve, ter neprimeren odnos do upnikov. Ob tem sicer drži pritožbeni očitek, da mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod (drugi odstavek 226. člena ZPP). Vendar je posledica te opustitve v tem, da sodišče dokaza z listino v tujem jeziku ne izvede. To je sodišče prve stopnje tudi spoštovalo in dokazno oceno o prometu na računu pri Banki C. gradilo na tistih listinah, ki jim je bil priložen overjen prevod. Zato pritožnik ne more uspeti z očitkom, da se ni mogel izjasniti o vseh listinah, ki jih je upraviteljica priložila ugovoru proti odpustu obveznosti, ker nekaterim ni bil priložen overjen prevod. Zakaj naj bi bili predloženi overjeni prevodi nepristne, enostransko sestavljene listine, ki ne prikazujejo dejanskega prometa na računu dolžnika pri Banki C., pa pritožnik ne pojasni in tudi z ničemer ne utemelji. Brez navedbe kakršnihkoli razlogov, ki bi vzbudili dvom v verodostojnost predloženih prevodov, pa pritožnik ne more uspeti.

9.Standard „nesorazmernosti“ v pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot razliko med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), pač je potrebno upoštevati, da je njegov namen predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti. Že zato pritožnik ne more uspeti z očitkom, da je sodišče prve stopnje navajalo različne zneske o prometu na njegovem računu pri Banki C., predvsem pa drugačne od tistih, ki jih je zatrjevala stečajna upraviteljica. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa povsem jasno razvidno, da je stečajna upraviteljica v ugovoru proti odpustu obveznosti navedla, da naj bi dolžnik v različne kriptovalute vplačal 97.924,00 EUR, od tega v Binance in Bit Pando 79.578,08 EUR. Te trditve je sodišče v dokaznem postopku preverilo in ugotovilo, da je dolžnik vlagal v različne kriptovalute, pri čemer je nakazal v Binance 42.722,59 EUR in BIT Panda GmbH 36.022,55 EUR (skupno torej 78.745,14 EUR), Nexo 6.119,40 EUR, Xtrend 45,77 EUR, Moonpay 582,75 EUR, Indication Investments 3.367,00 EUR, Fs*galileofx 744,97 EUR in Tutornic.academx 250,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje to ugotovitev oprlo na overjen prevod izpisa transakcij na dolžnikovem računu pri Banki C. (priloga k p. d. 87 in 88), je pritožbeni očitek o njeni arbitrarnosti neutemeljen. Obenem pa pritožnik niti ne trdi, da bi iz navedene dokazne listine izhajali drugačni zneski, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

10.Pritožnik sicer priznava, da je opravljal določene transakcije preko računa pri Banki C., vendar trdi, da je trgoval s sredstvi, ki so mu jih neodplačno zaupale tretje osebe, zato z njimi ne bi mogel poplačati upnikov. S tem pritožbenim očitkom ne more uspeti, saj je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zgolj za sredstva v višini 10.000,00 EUR izkazal, da so bila od brata D. D. in prijatelja E. E., ter zaključilo, da razpolaganje z navedenim zneskom končne odločitve ne spremeni, upoštevajoč skupno višino prometa na njegovem računu pri Banki C. Višje sodišče razloge sodišča prve stopnje za takšen zaključek sprejema, dolžnik pa jih ne more izpodbiti zgolj z vztrajanjem pri tem, da je trgoval s sredstvi tretjih oseb, če hkrati v pritožbi niti ne navede, katerih njegovih trditev in dokazov v zvezi s tem sodišče prve stopnje ni presodilo oziroma jih je presodilo zmotno. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da overjen prevod izpisa transakcij na dolžnikovem računu pri Banki C. tudi izkazuje, da so bile v presojanem obdobju v dobro računa knjižene transakcije v višini nekaj več kot 5.000,00 EUR, medtem ko so bile vse ostale knjižene v breme, se kot neprepričljivo in obenem tudi povsem neizkazano izkaže pritožbeno vztrajanje, da naj bi dolžnik sredstva D. D. in E. E. oplemenitil in z njimi dosegel visoke donose, kar naj bi izkazovalo zgolj kroženje njunih vložkov.

11.Pritožnik nadalje neutemeljeno vztraja, da njegovo prizadevanje pridobiti posojilo izkazuje, da je želel poplačati upnike. Sodišče prve stopnje mu je sicer sledilo, da si je prizadeval pridobiti posojilo pri Banki B. v Franciji, vendar je hkrati ugotovilo, da je pri tem v korist večjega števila posrednikov, ki naj bi mu pri tem pomagali, na različne račune v tujini izvedel kar petnajst transakcij v skupni višini 10.100,00 EUR, čeprav je bil hkrati skeptičen in zaskrbljen, da gre za prevaro. Razloge, ki jih je za zaključek, da je bilo opisano ravnanje nevestno in lahkomiselno, navedlo sodišče prve stopnje, višje sodišče sprejema, dolžnik pa jih ne more izpodbiti zgolj s ponavljanjem, da je bil žrtev mednarodne spletne prevare. Navedeno okoliščino je pri presoji že upoštevalo sodišče prve stopnje, vendar kljub njej pravilno zaključilo, da je bilo plačevanje provizij na opisan način neodgovorno, še zlasti, ker ob tem ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik kljub visokem dolgu in lastni zaskrbljenosti, da gre za prevaro, tvegano nakazoval visoke zneske v kriptovalute in provizije. Za presojo je odločilno, da je dolžnik v obdobju, ko je že imel visok dolg in bi zato moral storiti vse za poplačilo upnikov, svojo prezadolženost reševal na neprimeren način in vsa razpoložljiva finančna sredstva tvegano vložil v kriptovalute in provizije posrednikov, zaradi česar je na voljo manj stečajne mase, kot bi je bilo sicer.

12.Ob takšnih ugotovitvah ni mogoče zaključiti, da je dolžniku uspelo izpodbiti domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj iz njegovih ravnanj, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne izhaja, da je pošten in vesten dolžnik, kakršnemu je namenjen odpust obveznosti. Zato se zaključek sodišča prve stopnje, da mu zaradi opisanega postopanja ne more nuditi varstva v smislu podelitve pravne dobrote odpusta obveznosti, izkaže kot utemeljen.

13.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 226, 226/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.