Jedro

Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev ni kršila svojih kogentno določenih pristojnosti.

Ker tožeča stranka ni trdila, da je od tožene stranke zahtevala kakršnekoli informacije v zvezi s spornim sklepom skupščine in da odgovora na svoja vprašanja ni dobila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti z izpodbijanjem spornega sklepa skupščine zaradi kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da že neobičajne okoliščine pridobitve spornih delnic (čas prenosa delnic, število prenesenih delnic, neplačilo za delnice) kažejo na to, da je njihovo lastništvo navidezno. Izpolnjena je domneva o usklajenem delovanju iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajst dni po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev dodatnega vmesnega sklepa skupščine tožene stranke z dne 28. 6. 2021, ki se glasi: "Delničarjem A., B. in C. glasovalne pravice mirujejo." Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške tega postopka.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku (v delu, ki je še predmet odločanja) ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov pravdnega postopka (tj. ponovnega odločanja o delu tožbenega zahtevka, ki je še predmet odločanja) tožeče stranke, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo (v delu, ki je še predmet odločanja) vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki v plačilo naloži po sodišču odmerjene stroške pritožbenega postopka tožeče stranke, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne in potrdi izpodbijano sodbo ter odloči, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve odločbe sodišča druge stopnje povrniti vse stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. Prvič je s sklepom I Cpg 629/2023 z dne 16. 4. 2024 sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je sklep skupščine o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev izpodbojen zaradi nepristojnosti skupščine za sprejem takšnega sklepa, posledično pa ni obravnavalo navedb strank o tem, ali so bili podani pogoji za mirovanje glasovalnih pravic družb A., B. in C. na podlagi 63. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) , in navedb tožeče stranke o kršitvi pravice delničarjev do obveščenosti v zvezi s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z navodilom, naj presodi še druge razloge, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala izpodbojnost sklepa skupščine o mirovanju glasovalnih pravic. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izdalo izpodbijano sodbo.

6.Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve:

- Tožena stranka je delniška družba.

- 28. 6. 2021 je potekala 40. skupščina tožene stranke. Predsednik skupščine je na skupščini dal na glasovanje predlog sklepa o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev A., C. in tožeče stranke. Skupščina je sprejela sklep, da glasovalne pravice navedenih delničarjev tožene stranke mirujejo. Skupščina je ta sklep sprejela zato, ker je menila, da navedenim delničarjem glasovalne pravice mirujejo na podlagi 63. člena ZPre-1 zaradi kršitve prevzemne zakonodaje. Na dnevnem redu skupščine z dne 28. 6. 2021 ni bilo predvidenega sklepa o mirovanju glasovalnih pravic navedenih delničarjev tožene stranke. Tožeča stranka je na skupščini napovedala izpodbijanje spornega sklepa.

- Tožeča stranka je imetnica 4.724 delnic tožene stranke, kar predstavlja 3,12 % delež. Del teh delnic je tožeča stranka pridobila v postopku dokapitalizacije tožene stranke, v katerem jih je morala vplačati. Preostale delnice tožene stranke je pridobila od D., pri čemer kupnine za nakup delnic tožeča stranka ni plačala in tudi ni razpolagala s premoženjem, potrebnim za nakup delnic. Premoženje tožeče stranke je ob koncu leta 2019 znašalo 851,00 GBP, leta 2020 pa 616.052,00 GBP, kar predstavlja naložbo v 4.724 delnic tožene stranke, dolg tožeče stranke pa je znašal 683.735,00 GBP.

- Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je z odločbo z dne 6. 8. 2019 ugotovila, da delničarju tožene stranke, družbi D., mirujejo glasovalne pravice zaradi preseganja prevzemnega praga. Banka Slovenije je družbi D. 27. 5. 2019 izdala odredbo o odsvojitvi delnic zaradi nezakonitega imetništva kvalificiranega deleža v toženi stranki. D. je nato te delnice odsvojila tožeči stranki in družbam A., C. in E. Tožeča stranka je delnice tožene stranke pridobila hkrati oziroma skoraj sočasno s A., C. in E. Tožeča stranka in ostale pridobiteljice so pridobile delnice tožene stranke v deležu nekoliko manj kot 10 % delnic tožene stranke, kar bi jim še omogočalo glasovanje na skupščini tožene stranke brez pridobitve dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Preknjižbe delnic na tožečo stranko, na C. in na E. nikoli niso bile izvršene.

- Banka Slovenije je 1. 3. 2021 ugotovila, da je družba A. imetnik delnic tožene stranke za račun E., ker je delnice pridobila brez sočasnosti izpolnitve in ob plačilu le 33 % kupnine ter nezavarovanem preostanku neplačane kupnine.

- V času pridobivanja delnic tožene stranke je bila zakonita zastopnica družbe C. oseba, ki je bila obenem zaposlena v skupini E.

- Tožeča stranka in družbe A., C. in D. so vse predlagale prekinitev registrskega postopka za vpis spremembe statuta in novih članov nadzornega sveta v sodni register, na kar so se nanašali na skupščini dne 14. 12. 2020 sprejeti sklepi. Vse štiri družbe so vložile predloge z identično vsebino.

- Tožeča stranka in družbe A., C. in D. so vložile vsaka svojo tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sklepov skupščine z dne 14. 12. 2020, v katerih so kot tožnice predpostavljale, da bi v primeru, da jim glasovalne pravice ne bi bile odvzete, glasovale enako.

- Tožeča stranka in družbe A., C. in D. so skupaj presegle prevzemni prag v toženi stranki.

7.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa skupščine o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev tožene stranke A., B. in C. zavrnilo, ker je presodilo, da so neutemeljeni vsi razlogi, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala izpodbojnost sklepa.

8.Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu I Cpg 629/2023 z dne 16. 4. 2024, skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev ni kršila svojih kogentno določenih pristojnosti. Sicer drži, kot navaja tožeča stranka, da v 293. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa pristojnosti skupščine, ni navedeno, da je sprejem sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ena od pristojnosti skupščine. Prav tako drži, da so pristojnosti skupščine v ZGD-1 urejene kogentno. Vendar pa je kogentnost ureditve pristojnosti skupščine treba razumeti v smislu, da je formalnoorganizacijski ustroj delniške družbe urejen kogentno, torej da so pristojnosti organov delniške družbe jasno razmejene. Organi delniške družbe morajo izvrševati svoje pristojnosti in ne smejo posegati v pristojnosti drugih organov delniške družbe. Skupščina svojih pristojnosti ne more prenesti na druge organe in tudi sama ne sme posegati v pristojnosti drugih organov. Sprejem sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne posega v pristojnosti drugih organov delniške družbe, ker zakon ne določa, da sprejem odločitve o mirovanju glasovalnih pravic spada v pristojnosti organov vodenja ali nadzora.

9.Tožeča stranka navaja, da se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča, ki ga je zavzelo v sklepu I Cpg 629/2023 z dne 16. 4. 2024, in sicer, da lahko predsednik skupščine svojo pristojnost odločanja o ugotovitvi mirovanja glasovalnih pravic prenese na skupščino. Pritožbeno sodišče vztraja pri stališču, ki ga je zavzelo v citiranem razveljavitvenem sklepu, kjer je pojasnilo, da do mirovanja glasovalnih pravic nezakonitemu prevzemniku pride že po samem zakonu na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Ciljna družba prevzemniku ne sme omogočiti glasovanja v nasprotju z določbami 63. člena ZPre-1, pri čemer pa ni pomembno, kako ciljna družba prepreči prevzemni družbi, da bi glasovala. Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik skupščine to odločitev tudi prepusti sami skupščini.

10.Ali se s prepustitvijo odločitve o tem, ali je zadevnemu delničarju treba dovoliti glasovanje, skupščini predsednik skupščine razbremeni svoje odškodninske odgovornosti za morebitno neutemeljeno nedovolitev izvrševanja glasovalne pravice, ni odločilno za odločitev v obravnavani zadevi, kjer predmet odločanja ni odškodnina zaradi onemogočenja izvrševanja glasovalne pravice, zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11.Pritožbeno sodišče se strinja s tožečo stranko, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi skupščina v zvezi z mirovanjem glasovalnih pravic zaradi kršitve prevzemne zakonodaje sprejela napačno odločitev, vendar pa pritožbeno sodišče meni, da je sodno varstvo, ki je na voljo prizadetemu delničarju, ustrezna rešitev za sanacijo takšne situacije, kakor je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sklepu I Cpg 629/2023 z dne 16. 4. 2024.

12.Tožeča stranka napačno navaja, da tožena stranka ni trdila, da je predsednik skupščine v konkretnem primeru pristojnost odločanja o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev prenesel na skupščino. Tožena stranka je namreč to trditev podala že v odgovoru na tožbo, kjer je navedla: "Odločitev, ali bo osebam, ki po trditvah delničarjev delujejo usklajeno, prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, je v primeru, ko ugotovitvena odločba ATVP o mirovanju glasovalnih pravic še ni izdana, na strani predsednika skupščine, pojasnjuje tudi ATVP. To svojo pristojnost pa lahko predsedujoči prenese na skupščino delničarjev, ki o vprašanju mirovanja glasovalnih pravic sprejme odločitev, zavezujočo tudi za predsedujočega skupščine. In ravno to se je v konkretnem primeru dne 28. 6. 2021 zgodilo." Iz citiranega odseka odgovora na tožbo je razvidno, da ne drži očitek, da je tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji zatrjevala le obstoj pravice procesnega vodstva in možnosti njenega prenosa, nikoli pa ni trdila, da bi jo predsedujoči izkoristil. Tožena stranka je namreč navedla, da predsedujoči svojo pristojnost za odločitev o tem, ali bo osebam, ki po trditvah delničarjev delujejo usklajeno, prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, lahko prenese na skupščino delničarjev in da se je to v konkretnem primeru dne 28. 6. 2021 tudi zgodilo. Tožena stranka je v dokaz trditev iz relevantnega odseka odgovora na tožbo predlagala tudi zapisnik skupščine tožene stranke z dne 28. 6. 2021, ki je že bil v spisu. Zapisnik je v spis predložila tožeča stranka, in sicer med drugim za dokazovanje naslednje tožbene trditve: "Predsednik Skupščine je pojasnil, da ne gre za novo točko dnevnega reda, temveč za proceduralno vprašanje, o katerem bodo glasovali vsi delničarji, zato je dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: Delničarjem A., B. in C. glasovalne pravice mirujejo. [...]" Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnih trditev pravdnih strank pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi med strankama ni bilo sporno, da je predsednik skupščine predlog za glasovanje o mirovanju glasovalnih pravic dal na glasovanje na skupščini in s tem odločanje o tem vprašanju prenesel nanjo. Glede na navedeno trditveno podlago in dokazno ponudbo pravdnih strank je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje mimo trditev pravdnih strank obstoj predloga oziroma zahteve predsednika skupščine za prenos pristojnosti nedopustno samo iskalo v zapisniku skupščine.

13.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zapisnik skupščine napačno interpretiralo, ker zgolj dejstvo, da je predsednik skupščine predlog sklepa dal na glasovanje skupščini, še ne pomeni predloga ali zahteve, zlasti pa ne ustreznega protokoliranja sledenje(ga). Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je v obravnavanem primeru predsednik skupščine s tem, ko je dal na glasovanje predlog sklepa o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev, kar jasno izhaja iz zapisnika skupščine, izrecno na skupščino prenesel pristojnost odločanja o mirovanju glasovalnih pravic. S tem je bil prenos pristojnosti izrecen in ustrezno protokoliran.

14.V zvezi s sklicevanjem pritožnice na stališča pritožbenega sodišča v sodbi VSL I Cpg 238/2024 z dne 3. 9. 2024 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da višje sodišče ni vezano na stališča, ki jih je isto sodišče zavzelo v drugi zadevi.

15.Prvi odstavek 395. člena ZGD-1 določa, da je sklep skupščine izpodbojen, če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (1. točka) ali če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka). Drugi odstavek 395. člena ZGD-1 določa, da je ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1. Skladno s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1 mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

16.Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožeča stranka s trditvami, da je sporni sklep skupščine nezakonit, ker je bilo glasovanje o mirovanju glasovalnih pravic na skupščino uvrščeno kljub temu, da ni bilo navedeno na dnevnem redu skupščine, uveljavljala izpodbojnost sklepa po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Po tej določbi je sklep skupščine izpodbojen, če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa. Iz te določbe jasno izhaja, da torej ne zadošča sama kršitev, pač pa je kumulativno s tem potrebno, da ta kršitev vpliva na veljavnost sklepa. Trditveno in dokazno breme o tem je na tistem, ki sklep izpodbija. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da neuvrstitev na dnevni red vpliva na veljavnost sklepa. Tožeča stranka to presojo izpodbija in navaja, da je tekom postopka izrecno zatrjevala, da so bili delničarji tožene stranke šele na skupščini seznanjeni s predlogom odločanja o mirovanju glasovalnih pravic določenim delničarjem, zato niti niso imeli realne možnosti predstaviti nasprotna stališča in očitke ovreči. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je navedena trditev, ki jo je tožeča stranka sicer res postavila že pred sodiščem prve stopnje, bistveno premalo konkretizirana, saj tožeča stranka ni pojasnila niti tega, kakšna nasprotna stališča, ki naj bi ovrgla očitek usklajenega delovanja, bi predstavila na skupščini, če bi bil sporni sklep o mirovanju glasovalnih pravic predhodno uvrščen na dnevni red. Prav tako ni pojasnila, zakaj takšnih nasprotnih stališč zaradi neuvrstitve na dnevni red ni mogla predstaviti, upoštevaje, da je bil sklep o mirovanju glasovalnih pravic istih delničarjev sprejet že na predhodni skupščini tožene stranke, ki je potekala 14. 12. 2020, in so bile torej tožeča stranka ter družbi A. in C. že takrat seznanjene z očitkom usklajenega delovanja.

17.Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da bi moralo izvesti materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP), če je menilo, da tožeča stranka v tem delu res ni ponudila ustreznih trditev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožbeni očitek neutemeljen že zato, ker je sodišče prve stopnje svoje stališče, da tožeča stranka ni podala trditev o vplivu zatrjevane kršitve zaradi neuvrstitve glasovanja o mirovanju glasovalnih pravic na dnevni red skupščine na veljavnost sklepa, razkrilo že v svoji prvi sodbi z dne 26. 9. 2023 (glej 20. točko obrazložitve sodbe I Pg 175/2021 z dne 26. 9. 2023). Tožeča stranka je tako imela možnost, da bi svojo trditveno podlago dopolnila na prvem naroku glavne obravnave v ponovljenem postopku (drugi odstavek 362. člena ZPP), vendar tega ni storila. Tudi sicer pa pritožbeno sodišče meni, da materialno procesno vodstvo v zvezi s tem v konkretnem primeru glede na jasnost zakonske določbe in glede na to, da je tožečo stranko zastopal kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), niti ni bilo potrebno.

18.Tožeča stranka trdi, da je v zvezi z vplivom kršitve (neuvrstitve sklepa na dnevni red) na veljavnost sklepa pred sodiščem prve stopnje trdila tudi, da je nemogoče z gotovostjo vnaprej predvideti, kakšen bi bil izid glasovanja, če bi bila tožeči stranki ter družbama A. in C. omogočena pravica do glasovanja. Ta trditev se je nanašala na ostale na skupščini sprejete sklepe, ki so sledili sprejemu sklepa o mirovanju glasovalnih pravic, zato za odločitev v obravnavani zadevi ni več upoštevna, ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev teh skupščinskih sklepov že pravnomočna.

19.Delničarjeva pravica do obveščenosti je urejena v 305. členu ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede na vsebino citirane zakonske določbe ne izhaja, da je kršena pravica delničarja do obveščenosti, če predlog sklepa skupščine ni uvrščen na dnevni red oziroma ni vnaprej delničarju poslan v seznanitev. Skladno s 305. členom ZGD-1 mora poslovodstvo dati na skupščini delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Do kršitve te pravice pride, če je delničar zahteval informacije o zadevah družbe, ki so potrebne za presojo točk dnevnega reda skupščine, pri čemer ne gre za podatke iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1, poslovodstvo pa delničarjeve informacijske zahteve sploh ne izpolni (jo neupravičeno zavrne) ali delničarju posreduje napačno ali nepopolno informacijo. Ker tožeča stranka ni trdila, da je od tožene stranke zahtevala kakršnekoli informacije v zvezi s spornim sklepom skupščine in da odgovora na svoja vprašanja ni dobila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti z izpodbijanjem spornega sklepa skupščine zaradi kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti.

20.Osebe, ki delujejo usklajeno, so osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe (prvi odstavek 8. člena ZPre-1). Med drugim se domneva, da usklajeno delujejo osebe, ki jih povezujejo okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, kot so: časovno obdobje, v katerem so jih pridobivale, velikost pridobljenih deležev, deležev, ki jih že imajo, deležev drugih imetnikov ali druge okoliščine v zvezi s temi pridobitvami, ki kažejo na skupni namen teh oseb (1. točka drugega odstavka 8. člena ZPre-1).

21.Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev presodilo, da že neobičajne okoliščine pridobitve spornih delnic (čas prenosa delnic, število prenesenih delnic, neplačilo za delnice) kažejo na to, da je njihovo lastništvo navidezno oziroma da je tožeča stranka z delnicami razpolagala za račun D. ter da je s tem izpolnjena domneva o usklajenem delovanju iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Pojasnilo je, da na usklajeno delovanje poleg okoliščin pridobivanja spornih delnic kažejo še druge okoliščine, in sicer, da preknjižbe delnic na tožečo stranko, na C. in na E. nikoli niso bile izvršene ter da so tožeča stranka in družbe A., C. in D. vlagale pravna sredstva z identično vsebino. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s presojo sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva utemeljujejo zaključek, da tožeča stranka in družbe A., C. in D. delujejo usklajeno. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, je zaradi okoliščin, v katerih so tožeča stranka ter družbi A. in C. od družbe D. pridobivale delnice tožene stranke, izpolnjena domneva usklajenega delovanja navedenih družb iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, ostala ugotovljena dejstva pa dodatno potrjujejo zaključek, da tožeča stranka in družbe A., C. in D. delujejo usklajeno. Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag (prvi odstavek 7. člena ZPre-1). Ker so navedene osebe skupaj z imetništvom delnic presegle prevzemni prag v toženi stranki, so jim glasovalne pravice mirovale že na podlagi 63. člena ZPre-1. Sporni sklep skupščine o mirovanju glasovalnih pravic je torej veljaven.

22.Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da so njegove ugotovitve v nasprotju same s seboj, ker je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da je tožeča stranka imetnica 3,12 % delnic tožene stranke, nato pa ji očitalo, da naj bi pridobila nekaj manj kot 10 % delnic tožene stranke. Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da je nesporno, da je tožeča stranka 3,12 % delničar tožene stranke. V zvezi s spornim poslom, na podlagi katerega bi tožeča stranka postala delničar tožene stranke z nekaj manj kot 10 % deležem, pa je ugotovilo, da preknjižba delnic na tožečo stranko ni bila izvršena. Očitanega nasprotja torej ni.

23.Tožeča stranka opozarja, da so se trditve tožene stranke o sočasnosti pridobitve delnic tožene stranke s strani tožeče stranke in družb A., C. in E. v višini nekaj manj kot 10 % delnic tožene stranke nanašale izključno na prenose delnic, ki nato nikoli niso bili izvršeni. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da preknjižbe delnic na podlagi navedenih pravnih poslov na tožečo stranko, na C. in na E. nikoli niso bile izvršene. Dejstvo, da prenos delnic ni bil izvršen, pa ne pomeni, da okoliščin teh pravnih poslov ni mogoče upoštevati pri presoji obstoja usklajenega delovanja na podlagi domneve usklajenega delovanja zaradi okoliščin v zvezi s pridobivanjem vrednostnih papirjev. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da dejstvo, da preknjižbe delnic niso bile izvršene, pri čemer je tožeča stranka zgolj pavšalno trdila, da je bil zavezovalni pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem, ni pa pojasnila, kakšen naj bi bil ta odložni pogoj in ali se je izpolnil ali ne, v povezavi z ostalimi okoliščinami pridobivanja delnic tožene stranke (čas prenosa - pridobivanje delnic od D. po tem, ko je bilo z odločbo ATVP ugotovljeno, da D. glasovalne pravice mirujejo, sočasnost pridobivanja delnic, velikost deležev, neplačilo za delnice) potrjuje zaključek, da so tožeča stranka, A. in C. delovale usklajeno s D., ker so delnice tožene stranke pridobile v nenavadnih okoliščinah.

24.Ne drži očitek, da tožena stranka v zvezi s pridobivanjem delnic tožene stranke, ki jih je tožeča stranka dejansko tudi pridobila (tj. 4.724 delnic oz. 3,12 % delež), ni postavila trditev, ki bi kazale na usklajeno delovanje tožeče stranke in ostalih omenjenih družb. V zvezi s tem je tožena stranka trdila, da so bile na tožečo stranko delnice tožene stranke prenesene s strani nezakonitega prevzemnika D. in da je premoženje tožeče stranke ob koncu leta 2019 znašalo le 851,00 GBP, leta 2020 pa 616.052,00 GBP, kar predstavlja naložbo v 4.724 delnic tožene stranke, pri čemer iz bilance tožeče stranke izhaja, da tožeča stranka svoje naložbe v delnice tožene stranke niti plačala še ni, ob sredstvih v višini 616.052,00 GBP namreč znaša njen dolg skupaj 683.735,00 GBP, iz česar izhaja, da tožeča stranka očitno ne razpolaga s premoženjem, s katerim bi lahko financirala nakup navedenih delnic tožene stranke. Te okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da je tožeča stranka imetnica delnic tožene stranke za račun družbe D.

25.Ne drži očitek, da tožena stranka nikoli ni trdila, da naj tožeča stranka delnic ne bi plačala, temveč le, da naj ne bi razpolagala s premoženjem, s katerim bi nakup lahko financirala, kar ni isto, zaradi česar naj bi navedbe tožeče stranke, da je delnice plačala, ostale neprerekane. Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, je tožena stranka navedla okoliščine, iz katerih sklepa, da tožeča stranka kupnine za delnice ni plačala. Tožena stranka je izrecno trdila, da tožeča stranka svoje naložbe v delnice tožene stranke še ni plačala (6. stran odgovora na tožbo, list. št. 40 spisa), pri čemer je na to sklepala zaradi premoženjskega stanja tožeče stranke, kot je izhajalo iz bilančnih podatkov v letnem poročilu tožeče stranke. Zato ne drži, da je bila navedba tožeče stranke, da je delnice plačala, nesporna in da je zato tožeči stranki ni bilo treba dokazovati.

26.Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je dejstvo, ali je tožeča stranka plačala kupnino za delnice, sporno in da je bilo dokazno breme na strani tožeče stranke, ki mu ni zadostila, ker ni predložila dokaza za to trditev. Tožena stranka je svojo trditev o neplačilu podkrepila s podatki o premoženjskem stanju tožeče stranke, ki so bili javno objavljeni. V nadaljevanju je bilo dokazno breme za trditev, da je za delnice plačala, na tožeči stranki, ker tožena stranka ne more dokazati negativnega dejstva (neplačilo kupnine) in ker je relevantno dejstvo v spoznavni sferi tožeče stranke. Tožeča stranka je trditvam tožene stranke nasprotovala zgolj s pavšalno navedbo, da je tožena stranka te trditve opirala na že tedaj neaktualne finančne izkaze, vendar ta pavšalna navedba ne predstavlja konkretiziranega zanikanja toženkinih trditev o tem, da tožeča stranka ni razpolagala s premoženjem za nakup delnic in delnic ni plačala, ker je ni konkretizirala z navedbo, kakšno pa je bilo aktualno finančno oziroma premoženjsko stanje, čeprav bi te trditve lahko podala, ker so v njeni spoznavni sferi. Tožeča stranka tudi ne pojasni, zakaj bi bili finančni izkazi iz let 2019 in 2020 neaktualni, glede na to, da gre za pridobivanje delnic v letu 2020.

27.Tožeča stranka je navedbam tožene stranke o neplačilu kupnine za delnice in finančni nesposobnosti tožeče stranke nasprotovala tudi z navedbo, da je tožeča stranka delnice tožene stranke med drugim pridobila z vpisom novih delnic v postopku dokapitalizacije tožene stranke, kjer jih je za uspešno pridobitev morala ob vpisu tudi plačati, kar je tudi storila. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka s temi trditvami ne more uspeti, saj so predmet obravnave delnice, ki jih je tožeča stranka pridobila od D., in ne delnice, ki so bile predmet dokapitalizacije. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bilo med strankama nesporno, da je tožeča stranka plačala delnice, ki jih je pridobila v postopku dokapitalizacije, kar v nasprotju s stališči sodišča prve stopnje nikakor ni nepomembno, saj so bile tožeči stranki odvzete glasovalne pravice iz vseh delnic, tudi tistih, ki jih je pridobila v postopku dokapitalizacije, in tako ne drži, da naj te ne bi bile predmet obravnave. Navaja, da dejstvo, da je tožeča stranka očitno lahko plačala delnice, pridobljene v postopku dokapitalizacije, ovrže očitke tožene stranke, da naj tožeča stranka ne bi imela ustreznega premoženja za financiranje njihovega nakupa.

28.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sicer drži, da je bilo s spornim sklepom skupščine ugotovljeno, da tožeči stranki mirujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, torej tudi tistih, ki jih je pridobila v postopku dokapitalizacije. To je posledica zakonske ureditve, ki določa, da prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe ne more uresničevati teh pravic (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Vendar to ne pomeni, da morajo okoliščine, ki kažejo na usklajeno delovanje, biti podane v zvezi s pridobivanjem vseh delnic, ki jih ima prevzemnik v ciljni družbi. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so okoliščine, v katerih je tožeča stranka pridobivala delnice tožene stranke od družbe D., zadoščale za vzpostavitev domneve usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, zato tožeča stranka ne more uspeti s trditvami, da je delnice pridobila tudi v postopku dokapitalizacije tožene stranke, v katerem jih je morala vplačati, saj so predmet obravnave (za potrebe vzpostavitve domneve usklajenega delovanja) delnice, ki jih je tožeča stranka pridobila od D., in ne delnice, ki so bile predmet dokapitalizacije.

29.Pritožbeno sodišče še dodaja, da ne drži, da dejstvo, da je tožeča stranka očitno lahko plačala delnice, pridobljene v postopku dokapitalizacije, ovrže očitke tožene stranke o finančni nesposobnosti tožeče stranke za financiranje nakupa delnic tožene stranke. To velja že zato, ker je tožeča stranka v postopku dokapitalizacije pridobila le del delnic, ki jih ima v ciljni družbi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je premoženje tožeče stranke ob koncu leta 2019 znašalo le 851,00 GBP, leta 2020 pa 616.052,00 GBP, kar predstavlja naložbo v 4.724 delnic tožene stranke. Tožeča stranka ni pojasnila vira financiranja za plačilo delnic, ki jih je pridobila v postopku dokapitalizacije, okoliščina, da je imela v zadnjem letu pred pridobivanjem delnic tožene stranke zanemarljivo majhno premoženje in ni razpolagala s sredstvi za nakup delnic tožene stranke, pa potrjuje, da je tožeča stranka delnice tožene stranke pridobivala v nenavadnih okoliščinah, kar velja tudi za pridobivanje delnic v postopku dokapitalizacije.

30.Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je zaradi vlaganja pravnih sredstev z identično vsebino mogoče sklepati, da so bile tožeča stranka in družbe A., C. in D. v stiku in da zasledujejo iste cilje. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da delničarju ne more iti v škodo uveljavljanje pravnih sredstev za zavarovanje svojih pravic in interesov. Vlaganje pravnih sredstev z identično vsebino samo po sebi ne bi zadoščalo za obstoj usklajenega delovanja, vendar kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, glede na obstoj okoliščin v zvezi s pridobivanjem vrednostnih papirjev, zaradi katerih je podana domneva usklajenega delovanja, vlaganje pravnih sredstev z identično vsebino predstavlja dodatno okoliščino, ki potrjuje zaključek o usklajenem delovanju.

31.Če je izpolnjena domneva usklajenega delovanja, mora oseba, na katero se domneva nanaša, domnevo izpodbijati z dokazovanjem, da kljub obstoju povezave iz dejanskega stanja domneve ni delovala usklajeno z drugo osebo. Tožeča stranka pa zgolj z navajanjem dejstva, da (za razliko od sklepov, sprejetih na 39. skupini) sklepov, sprejetih na sporni 40. skupščini, niso izpodbijale vse štiri družbe, temveč samo tožeča stranka, domneve usklajenega delovanja ne more izpodbiti.

32.Do mirovanja glasovalnih pravic zaradi kršitve prevzemne zakonodaje pride že po samem zakonu, odločba ATVP je samo ugotovitvene narave in za nastanek mirovanja glasovalnih pravic ni nujno potrebna. Sodišče lahko kljub temu, da ni izdana odločba ATVP ali Banke Slovenije, s katero bi bila ugotovljena kršitev, samo kot o predhodnem vprašanju odloča o tem, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosegle prevzemni prag v ciljni družbi in je posledično prišlo do mirovanja njihovih glasovalnih pravic, zaradi česar je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa skupščine o mirovanju glasovalnih pravic neutemeljen. Dejstvo, da ni bila izdana odločba ATVP ali Banke Slovenije, s katero bi bila ugotovljena kršitev, zato v nasprotju s stališčem tožeče stranke ni bilo odločilno.

33.Tožeča stranka meni, da dejstvo, da ji je bilo na 44. skupščini tožene stranke, ki je potekala dne 29. 5. 2023, glasovanje omogočeno, kaže, da razlogi za ugotovitev mirovanja glasovalnih pravic tožeče stranke sploh nikoli niso obstajali. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da dejstvo, da je bilo tožeči stranki na 44. skupščini tožene stranke glasovanje omogočeno, lahko vpliva na veljavnost sklepov, sprejetih na 44. skupščini tožene stranke, nima pa vpliva na presojo, ali so bili v času 40. skupščine tožene stranke, ki je potekala dne 28. 6. 2021, izpolnjeni zakonski pogoji za mirovanje glasovalnih pravic tožeče stranke ter družb A. in C. na podlagi prvega odstavka 63. člena ZPre-1.

34.Tožeča stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je napravilo nesmiseln zaključek, da dejstvo, da družbi A. in C.. delujeta usklajeno s D., dodatno potrjuje, da z njimi usklajeno deluje tudi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje ni napravilo takšnega zaključka, temveč je v 24. točki obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, da družbi A. (ker je delnice tožene stranke od D. pridobila brez sočasnosti izpolnitve in ob plačilu le 33 % kupnine ter nezavarovanem preostanku neplačane kupnine) in C. (ker je njena zakonita zastopnica v času prenosa delnic bila oseba, ki je bila obenem zaposlena v skupini D.) delujeta usklajeno s D. Nato je navedlo, da že opisane okoliščine kažejo na to, da z njimi usklajeno deluje tudi tožeča stranka. Očitno je, da se besedna zveza "že opisane okoliščine" nanaša na v predhodnih točkah obrazložitve navedene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeča stranka deluje usklajeno z družbami D., A. in C., in ne na okoliščine, navedene v 24. točki obrazložitve, na podlagi katerih je zaključilo, da družbi A. in C. delujeta usklajeno z družbo D.

35.Ker je neutemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dela podrejenega tožbenega zahtevka, ki je bil še predmet odločanja, je neutemeljena tudi pritožba zoper odločitev, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.

36.Ker so tožničini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

37.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožene stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), izdatke za stranko v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti v roku petnajst dni po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka dalje.

-------------------------------

1Prvi odstavek 63. člena ZPre-1 določa, da prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler: ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo.

2Primerjaj Sodba in sklep VSRS III Ips 1/2008 z dne 23. 11. 2010.

3Predzadnji odstavek na 3. strani odgovora na tožbo, list. št. 37 spisa.

4Prvi odstavek na 3. strani tožbe, list. št. 3 spisa.