Jedro

ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg odgovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga. Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ).

Iz zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora izhaja, da mora dolžnik pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, navesti in zanje predložiti dokaze že v samem rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki mora biti vložen v (prekluzivnem) roku osmih dni od prejema sklepa o izvršbi. Vendar pa se lahko upoštevajo tudi pozneje podane trditve in dokazi, če jih dolžnik znotraj ugovornega roka brez svoje krivde ni mogel ponuditi.

Nad družbenico B. B. se je dne 20. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel postopek osebnega stečaja, v katerem so bile stečajni dolžnici s sklepom St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 28. 11. 2019, odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 20. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje tudi na konkretno obveznost B. B. do upnika, nastalo pred 20. 10. 2016, saj ne gre za nobeno od v zakonu predvidenih prednostnih terjatev. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določilo prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja skladno s 410. členom ZFPPIPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice z dne 31. 12. 2024 in dopolnitvijo z dne 17. 1. 2025 ugodilo tako, da se sklep o izvršbi I 2716/2024 z dne 19. 12. 2024 v zvezi z dodatnim sklepom o izvršbi z dne 27. 8. 2025 razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, izvršba ustavi ter se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka), in upniku naložilo, da je dolžan dolžnici povrniti 535,50 EUR stroškov ugovornega postopka, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Upnik je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da sodišče v 24. točki sklepa pojasnjuje, da je sicer preko portala AJEPS vsakomur dostopen podatek o začetku, poteku in končanju osebnega stečaja, vendar pa, da dolžnica ni mogla preveriti, ali je bila oseba v postopku osebnega stečaja, saj ni bila seznanjena z identifikacijskimi podatki družbenice. S temi pa naj ne bi bila seznanjena vse do prejema upnikovega odgovora na ugovor. Navedeno stališče sodišča je tako napačno, da ne zagotavlja niti minimalne, izhodiščne zahteve po sprejemljivem pravnem tolmačenju. Identifikacijski podatki družbenice izbrisane družbe A. d. o. o. namreč nedvomno izhajajo iz javne listine, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004, ki ga je dolžnica RS prejela skupaj s sklepom o izvršbi I 2716/2024 z dne 19. 12. 2024. Sodišče je namreč dolžnici Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) hkrati s sklepom o izvršbi I 2716/2024 z dne 19. 12. 2024 vročilo tudi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001 zoper dolžnika A. d. o. o. ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2002 zoper dolžnico B. B. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2024 izhaja, da se zoper dolžnico B. B. dovoli izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001, torej na podlagi sklepa o izvršbi zoper izbrisano družbo A. d. o. o. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi v izreku navedenega izvršilnega naslova. Dolžnik po izvršilnem naslovu je družba A. d. o. o., ki jo je registrsko sodišče izbrisalo iz sodnega registra. V skladu z določilom četrtega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) se šteje, da so družbeniki gospodarske družbe, ki je prenehala obstajati z izbrisom iz sodnega registra, podali izjavo z vsebino po prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD). V skladu z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Iz navedenega tako nedvomno izhaja, da je bila dolžnica že s sklepom o izvršbi I 2716/2024 z dne 19. 12. 2024, ki ga je prejela najkasneje dne 24. 12. 2024 (takrat naj bi zaprosila za vpogled v izvršilni spis) seznanjena z osebnimi podatki družbenice izbrisane družbe, torej B. B. Sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod v povezavi s prvim odstavkom 394. člena ZGD je bil namreč izdan zoper B. B. in ne B. C. Dejstvo o tem, da dolžnica ni bila in ni mogla biti v dvomu glede družbenika izbrisane družbe, nedvomno izhaja tudi iz pravočasnih ugovornih navedb, v katerem slednja sodišču očita pomanjkanje obrazložitve v delu, zakaj šteje, da je bila B. B. (zapisani z imenom) pasivna družbenica skladno z ZOKIPOSR. V zadnjem odstavku na tretji strani ugovora je dolžnica sicer iz previdnosti navedla, da iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra izhaja, da je družbenica B. C. in ne B. B. Ne glede na navedeno sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001 ne dopušča dvoma v to, da je bila dolžnica z zadostno stopnjo verjetnosti obveščena, da se je družbenica izbrisane družbe preimenovala v B. B. Ker je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004 javna listina, do nasprotnega dokaza dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki bi ga moralo sodišče poznati po uradni dolžnosti, ima Državno odvetništvo na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega odvetništva. Državno odvetništvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše in naprej obdeluje v postopkih, v katerih izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti. Državno odvetništvo ima torej dostop do najpomembnejše evidence osebnih podatkov v Sloveniji - Centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju: CRP). Tudi, če je bila dolžnica v dvomu glede osebnih podatkov družbenice, kljub temu, da se je javna listina - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004, s katerim je sodišče odločalo o prenosu terjatve izbrisane družbe na njenega družbenika, glasila na ime B. B., bi morala vpogledati v evidenco, ki jo ima na voljo. Dolžnica bi tako morala še isti dan, ko je prejela sklep o izvršbi I 2716/2024 z dne 19. 12. 2024, to je najkasneje 24. 12. 2024, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, da je zoper osebo B. B. potekal postopek osebnega stečaja, ki se je končal z odpustom obveznosti. Stališče sodišča, da je dolžnica ugovor ugasle pravice podala pravočasno, saj da v času podanega ugovora ni poznala identifikacijskih podatkov družbenice, kljub temu, da je prejela javno listino, pravnomočni in izvršljiv sklep, s katerim je sodišče ugotavljalo predpostavke za prehod terjatve izbrisane družbe na družbenico B. B., in kljub dejstvu, da je dolžnica država Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS), ki jo zastopa državni organ, ki ima neposredni dostop do vseh informatiziranih vpisnikov sodišč, vseh javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi jasvnega sektorja v informatizirani obliki, je tako napačno, da ne zagotavlja niti minimalne, izhodiščne zahteve po sprejemljivem pravnem tolmačenju.

Vse navedeno je upnik navajal že v svojih vlogah, in sicer je v odgovoru na ugovor pojasnil, da je sodišče s sklepom o izvršbi I 2003/13158 z dne 19. 7. 2004 pravnomočno ugotovilo, da je B. B. družbenica izbrisane družbe A. d. o. o. V odgovoru na ugovor po izteku roka z dne 13. 10. 2025 pa je upnik vztrajal, da je dolžnica država RS, ki jo zastopa državno odvetništvo, ki ima vpogled v vse evidence, ki obstajajo, zato se po izteku roka za ugovor nikakor ne more pravočasno sklicevati na javni podatek, ki ga lahko pridobi samo z vpogledom v javno evidenco. Za zagotovitev poštnega sojenja in zaupanja v sodstvo je zelo pomembno, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih je obravnavalo, in da ne ostane dvoma, ali jih sodišče morda ni preprosto prezrlo. Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je neposreden odraz pravice do enakega varstva pravic po 2. členu Ustave RS (v nadaljevanju: URS) oziroma pravice do kontradiktornega postopka. Pravica strank do kontradiktornega postopka mora biti zagotovljena na vseh stopnjah sojenja (odločbe Ustavnega sodišča Up 232/99, Up 3/2000 in Up 410/2001). Če je bila stranka za to pravico prikrajšana v postopku pred sodiščem prve stopnje, tega ni mogoče nadomestiti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji. S tem, ko se sodišče do nosilnih navedb upnika sploh ni opredelilo, je kršilo pravico upnika do izjave, ki ji je zadoščeno samo, kadar se sodišče do podane izjave tudi opredeli in jo pravno ovrednoti. Z opustitvijo te dolžnosti sodišča je kršena pravica stranke do izjavljanja, to pa pomeni absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (VSL sklep II Cp 877/2022).

Ugovor po izteku roka je izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, zato ga je potrebno uporabljati ozko. Ugovora po izreku roka tako ni mogoče upoštevati, če bi lahko stranka ob primerni skrbnosti že v rednem ugovornem postopku uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan ugovora po izteku roka. Dejstvo je namreč, da bi sodišče v primeru, če bi državna odvetnica tako zahtevala, slednji omogočilo vpogled v izvršilni spis znotraj ugovornega roka, na sedežu sodišča. Vsak, ki po pooblastilu zastopa stranke na sodišču, namreč ve, da mora v primeru prekluzivnega roka v spise vpogledati na sodišču, saj po pošti poslani spis zagotovo ne bo prispel pravočasno. Ker je RS, zanjo Državno odvetništvo, prejela sklep o izvršbi, in razen tega, da je naročila spis pri sodišču, ni naredila ničesar, čeprav je sedež Državnega odvetništva od sodišča oddaljen le par ulic in čeprav je Državno odvetništvo dostopalo do vseh podatkov in statusa prvotnega dolžnika, je v smislu 56. člena ZIZ ravnalo krivdno. Osemdnevni rok za ugovor zoper sklep o izvršbi je prekluziven in dolžnica si nikakor ne more pridržati pravice do dopolnitve prekluzivnega roka, ko bo uspela vpogledati v izvršilni spis. Prepozno navajanja dejstva, ki je nastopilo pred izdajo sklepa o izvršbi in je bilo ves čas javno dostopno, ne izpolnjuje pogoja za dopustitev ugovora po izteku roka. Ker se od RS kot profesionalne stranke pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka, bi morala to dejstvo ugotoviti vsaj s preprostim vpogledom v AJPES po prejemu sklepa o izvršbi, če ne že s pravočasnim vpogledom v spis na sodišču. Dejstvo, da je spis po pošti prejela kasneje, je notranja organizacijska zadeva dolžnice in ne opravičuje zamude prekluzivnega roka.

Zmotno je tudi stališče sodišča o tem, da je terjatev, ki jo je imel upnik do družbenika izbrisane družbe, prenehala s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti. Navedeno ne drži. Terjatev namreč po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti ne preneha oziroma ugasne, temveč se preoblikuje v t. i. nepopolno obveznost (obligatio naturalis ). Terjatev je tako še vedno predmet pravnega prometa. Torej, ker terjatev ni ugasnila, je z uveljavitvijo ZOKIPOSR prešla na RS. Glede na vse navedeno upnik višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugovor dolžnice zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3.Dolžnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.Skladno s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR) se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Po 6. točki 2. člena ZOKIPOSR je upnik fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju družbe iz 2. točke tega člena, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala. Družba iz 2. točke 2. člena ZOKIPOSR je delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ali druga kapitalska družba, ki je bila izbrisana iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod).

7.ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg dogovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga.1 Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ).2 Že po naravi stvari pride v poštev le tak izvršilni naslov, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo obveznosti izbrisane družbe kot njenemu družbeniku na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij ZFPPod. ZOKIPOSR je bil namreč sprejet zaradi povračila škode upravičencem, ki jim je nastala tako, da so nanje prešle obveznosti določenih kapitalskih družb in so te obveznosti vsaj delno poplačali. In sicer gre za prehod obveznosti kapitalskih gospodarskih družb na fizične osebe kot posledica ("zaradi") izbrisa teh kapitalskih družb iz sodnega registra v določenem obdobju (od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008) in na podlagi določenega zakona (ZFPPod).3

8.V obravnavani zadevi je upnik zoper dolžnico, RS predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbo A. d. o. o. (pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001), v zvezi s sklepom o izvršbi I 2003/13158 z dne 19. 7. 2004 zoper družbenico navedene družbe B. B. (listina iz 24. člena ZIZ). Družba A. d. o. o. je bila namreč dne 21. 7. 2003 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določb ZFPPod, njena družbenica pa je bila po podatkih sodnega registra B. C., za katero je upnik v odgovoru na ugovor z dne 9. 1. 2025 dokazal, da je kasneje spremenila priimek v B. Ker je bila torej družba A. d. o. o. iz sodnega registra izbrisana v obdobju, na katerega se nanaša ZOKIPOSR, B. C., nato B., pa je bila njena družbenica, se na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR šteje, da je dolžnica RS po samem zakonu prevzela še neplačani dolg odgovorne družbenice B. B. (prvotno dolg nato izbrisane družbe A. d. o. o.) do upnika.

9.Vendar pa je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi kljub temu ugodilo. Na podlagi navedb v vlogi dolžnice z dne 17. 1. 2025 (naslovljeni kot "ugovor po izteku roka", ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot pravočasno dopolnitev ugovora) v zvezi z odgovorom dolžnice na upnikov odgovor na ugovor z dne 22. 9. 2025 je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev upnika do družbenice izbrisane družbe A. d. o. o., B. B. prenehala na podlagi sklepa o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja nad B. B. Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen dne 28. 11. 2019. Posledično je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnica ne more biti prevzemnica dolga na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR.

10.Dejstva vpliva odpusta obveznosti v osebnem stečaju nad družbenico B. B. na upnikovo terjatev dolžnica v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni uveljavljala, to je, kot rečeno, storila v vlogi z dne 17. 1. 2025 v zvezi z odgovorom na upnikov odgovor na ugovor z dne 22. 9. 2025. Sodišče prve stopnje je dolžnikovo vlogo z dne 17. 1. 2025 štelo kot pravočasno dopolnitev ugovora, saj je ugotovilo, da dolžnica dejstev v zvezi z odpustom obveznosti brez svoje krivde ni mogla uveljaviti v rednem ugovoru, oziroma je ta dejstva navedla tudi v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor z dne 22. 9. 2025. Kot bistveno je sodišče prve stopnje poudarilo, da dolžnica ni bila stranka izvršilnega postopka I 13158/2003, za vpogled v navedeni spis je zaprosila dne 24. 12. 2024, podatke iz njega je prejela dne 14. 1. 2025, ugovor po izteku roka oziroma dopolnitev ugovora pa je vložila dne 17. 1. 2025, torej takoj po seznanitvi z vsebino spisa. Upnik je šele v odgovoru na ugovor z dne 9. 1. 2025 dokazal, da je družbenica B. C. priimek nato spremenila v B., in datum rojstva družbenice. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, bi tako upnica šele po prejemu teh informacij vpogledala v AJPES in se seznanila o končanem osebnem stečaju. Ti podatki so bili dolžnici posredovani šele po poteku ugovornega roka, dolžnica jih je pridobila z vpogledom v arhiviran sodni spis I 3158/2003 dne 14. 1. 2025. Glede na vse navedeno je sodišče ocenilo, da je imela dolžnica otežen dostop do vseh relevantnih podatkov za to zadevo, vendar je takoj, ko je bilo to mogoče (po prejemu sodnega spisa) navedla ustrezna dejstva in predložila dokaze. Že v samem ugovoru pa je pravočasno predlagala vpogled v izvršilni spis I 13158/2003 in si pridržala pravico do dopolnitve ugovornih navedb ter obenem opozorila na nasprotje med navedbami v predlogu za izvršbi in k predlogu predloženimi dokazi. Poleg tega upnik v predlogu za izvršbo ni podal nobenih navedb glede preimenovanja družbenice C. v B., niti ni predložil identifikacijskih podatkov in pojasnil napačne opravilne številke v sklepu o spremembi upnika.

11.Tudi po presoji višjega sodišča je treba šteti, da je dolžnica ugovor vpliva odpusta obveznosti na upnikovo terjatev v vlogi z dne 17. 1. 2025 v zvezi z vlogo z dne 22. 9. 2025 uveljavljala pravočasno, čeprav sta bili navedeni vlogi vloženi po poteku osemdnevnega prekluzivnega ugovornega roka. Iz zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora (prim. 53. člen ZIZ) izhaja, da mora dolžnik pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, navesti in zanje predložiti dokaze že v samem rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki mora biti vložen v (prekluzivnem) roku osmih dni od prejema sklepa o izvršbi (prim. tretji odstavek 9. člena ZIZ). Vendar pa se lahko upoštevajo tudi pozneje podane trditve in dokazi, če jih dolžnik znotraj ugovornega roka brez svoje krivde ni mogel ponuditi. Sodišče prve stopnje je iz zgoraj povzetih razlogov, ki se jim v izogib ponavljanju pridružuje tudi višje sodišče, pravilno štelo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer.

12.Upnik v prvem delu pritožbe graja stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica pred 14. 1. 2025 ni razpolagala z identifikacijskimi podatki družbenice, češ da je že skupaj s sklepom o izvršbi prejela tudi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004, iz katerega izhaja, da se izvršba dovoli zoper B. B. kot družbenico izbrisane družbe A. d. o. o. Upnik poudarja, da navedeni sklep, ki je javna listina in zato velja domneva resničnosti njegove vsebine, v zvezi s sklepom o izvršbi Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001, ne pušča dvoma v to, da se je družbenica B. C., ki je bila po podatkih sodnega registra družbenica izbrisane družbe A. d. o. o., preimenovala v B. B. Kot še poudarja upnik, pa bi dolžnica, če je bila v dvomu, lahko vpogledala v CRP, do katerega ima Državno odvetništvo RS brezplačen dostop. Višje sodišče takega očitka ne sprejema.

13.Če upnik predlaga izvršbo zoper pravnega naslednika dolžnika po izvršilnem naslovu, je na njem trditveno in dokazno breme, da je oseba, ki je v predlogu za izvršbo označena kot dolžnik, res pravni naslednik dolžnika po izvršilnem naslovu (prim. 24. člen ZIZ; 7. in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik, ki je v obravnavani zadevi predlog za izvršbo vložil zoper dolžnico RS kot zakonito prevzemnico dolga družbenice izbrisane družbe A. d. o. o., B. B., v predlogu za izvršbo ni predložil neposrednega dokaza o tem, da se je B. C., ki je bila glede na podatke sodnega registra družbenica izbrisane družbe A. d. o. o., preimenovala v B. B. Poleg tega iz predloga za izvršbo ni izhajal niti datum rojstva niti EMŠO ali davčna številka družbenice. Upnik je sicer predlogu za izvršbo res priložil tudi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158-10 z dne 19. 7. 2004, ki je javna listina (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in iz obrazložitve katerega izhaja, da je bila B. B. ustanoviteljica izbrisane družbe A. d. o. o. Vendarle pa ostaja dejstvo, da je upnik neposreden dokaz, da se je B. C. preimenovala v B. B., priložil šele k odgovoru na ugovor z dne 9. 1. 2025. Sicer pa tudi, če bi šteli, da je upnik že v predlogu za izvršbo identiteto med B. C. in B. B. dokazal brez vsakega dvoma, za iskanje podatkov v portalu AJPES zgolj osebno ime in naslov fizične osebe (brez datuma rojstva, EMŠA-a ali davčne številke) ne zadošča. Upnik je popolne podatke o družbenici navedel in dokazal šele v odgovoru na ugovor z dne 9. 1. 2025, ki pa je bil dolžnici vročan šele z dopisom sodišča z dne 12. 9. 2025.

14.Glede na takšno dejansko stanje tudi po presoji višjega sodišča dolžnici ni mogoče očitati, da je ugovorni razlog vpliva odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad družbenico B. B. na upnikovo terjatev uveljavljala šele v vlogah z dne 17. 1. 2025 in z dne 22. 9. 2025, to je po poteku ugovornega roka. Dolžnica je namreč vse relevantne podatke za učinkovito vložitev ugovora pridobila šele s seznanitvijo s spisom I 13158/2003, ki pa ga je od sodišča prejela dne 14. 1. 2025, torej po poteku roka osmih dni, odkar je prejela sklep o izvršbi. Pri tem tudi ni mogoče slediti argumentu pritožbe, da bi dolžnica oziroma njen zakoniti zastopnik, če je bil v dvomu, lahko vpogledal v CRP, do katerega ima Državno odvetništvo RS brezplačen dostop. Kot že rečeno, je bilo trditveno in dokazno breme o tem, da je dolžnica RS pravna naslednica družbenice izbrisane družbe A. d. o. o., B. B., primarno na upniku, slednji pa temu bremenu v predlogu za izvršbo ni zadostil, saj v njem zlasti ni navedel oziroma dokazal popolnih in s sodnim registrom skladnih podatkov o družbenici družbe A. d. o. o. kot pravni prednici dolžnice. Svoje procesno breme tako upnik v pritožbi neutemeljeno prelaga na dolžnico.

15.Dalje pritožba uveljavlja kršitev pravice do izjave oziroma absolutno bistveno kršitev po 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Poudarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb upnika v odgovoru na ugovor in odgovoru na ugovor po izteku roka, da je bilo v pravnomočnem sklepu o izvršbi I 2003/13158 z dne 19. 7. 2004 ugotovljeno, da je B. B. družbenica izbrisane družbe A. d. o. o., ter da ima Državno odvetništvo RS vpogled v vse javne evidence. Zato ni pravočasno sklicevanje na javni podatek v ugovoru po izteku roka, ki ga lahko zakoniti zastopnik dolžnice pridobi sam z vpogledom v AJPES. Tudi teh očitkov višje sodišče ne sprejema. Kot je bilo povzeto zgoraj (glej 10. točka razlogov tega sklepa), je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu natančno pojasnilo, zakaj šteje, da je dolžnica vse relevantne podatke pridobila šele s pribavo izvršilnega spisa I 13158/2003, pri čemer iz obrazložitve sodišča prve stopnje tudi izhaja, da je imela dolžnica otežen dostop do podatkov zaradi neskladja med navedbami v predlogu za izvršbo in predloženimi dokazi, oziroma tudi zaradi pomanjkljive označbe družbenice B. B. (ni bil naveden njen datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka), ki jo je upnik v predlogu za izvršbo navedel kot pravno prednico dolžnice. Očitana absolutno bistvena postopkovna kršitev oziroma kršitev pravice do izjave tako ni podana.

16.Glede na vse pojasnjeno upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je ugovor po izteku roka izredno pravno sredstvo, ki ga ni mogoče upoštevati, če bi lahko stranka že v rednem ugovornem postopku uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvoji dejanski stan ugovora po izteku roka. Na načelni ravni to sicer povsem drži, vendar pa iz zgoraj pojasnjenih razlogov v konkretnem primeru dolžnici ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti, kot skuša prikazati pritožba. Upnik tudi ne more uspeti z argumentom, da bi dolžnica v spis I 13158/2003 lahko vpogledala na samem sodišču znotraj ugovornega roka, ne pa ga pribavila po pošti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je šlo za star, že arhiviran spis v papirni obliki, ter da zato takojšnjem vpogled vanj ni bil mogoč. Poleg tega je bila v samem sklepu o izvršbi zoper družbenico z dne 19. 7. 2004 pomotoma navedena napačna opravilna številka I 13158/2008 namesto pravilno I 2003/13158 in tudi zato dolžnici ni mogoče očitati, da je pravi spis pribavila po poteku ugovornega roka. Sicer pa je vpogled v izvršilni spis med dokaznimi predlogi navedla že v rednem ugovoru.

17.Po vsem povedanem je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je dolžnica ugovor odpusta predmetne obveznosti uveljavljala pravočasno, saj ji ni mogoče očitati pomanjkljive skrbnosti, ki se pričakuje od dobrega strokovnjaka. Neutemeljen je namreč pritožbeni očitek, da bi morala dolžnica v AJPES vpogledati že po prejemu sklepa o izvršbi oziroma vsaj pravočasno vpogledati v spis I 13158/2003, ne pa le-tega pribaviti po pošti. Sicer pa je dolžnica že v rednem ugovoru kot dokaz predlagala tudi vpogled v izvršilni spis.

18.Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi v zvezi z dopolnitvama z dne 17. 1. 2025 in z dne 22. 9. 2025 po vsebini utemeljen.

19.Upnik ne prereka dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da se je nad družbenico B. B. dne 20. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel postopek osebnega stečaja (St 000/2016), v katerem so bile stečajni dolžnici s sklepom St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 28. 11. 2019, odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 20. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da na podlagi prvega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) odpust obveznosti učinkuje tudi na konkretno obveznost B. B. do upnika, nastalo pred 20. 10. 2016, saj ne gre za nobeno od v zakonu predvidenih prednostnih terjatev. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določilo prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja skladno s 410. členom ZFPPIPP.

20.Glede na citirano materialnopravno podlago upnik od dolžnice nima pravice sodno uveljavljati svoje terjatve, ki jo je prej imel do družbenice izbrisane družbe A. d. o. o., B. B. Navedena terjatev, ki sodi med terjatve iz prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP, s pravnomočnim odpustom obveznosti stečajnemu dolžniku sicer res ni prenehala, kot napačno izhaja iz izpodbijanega sklepa. Na to upnik v pritožbi pravilno opozarja, vendar pa je izpodbijani sklep kljub temu pravilen. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti namreč obveznost postane naturalna, torej (sodno) neizterljiva. To pa pomeni, da predmetna izvršba zoper dolžnico kot zakonito prevzemnico dolga B. B. (prvotno dolga izbrisane družbe A. d. o. o.) ni dopustna.

21.Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijana odločitev o ugoditvi ugovoru (I. točka izreka sklepa) je pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o dolžničinih stroških ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa; šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče tudi ob uradnem pravnem preizkusu ni našlo nobenih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22.Dolžnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispevala k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik pritožbenih stroškov ni priglasil.

-------------------------------

1Prim. VSM sklep II Ip 15/2025 z dne 15. 1. 2025 in VSL sklepi I Ip 1311/2024 z dne 19. 2. 2025, I Ip 212/2024 z dne 20. 6. 2024 ter I Ip 1083/2023 z dne 26. 9. 2023. Glej tudi odločba Ustavnega sodišča RS U-I-115/2023. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-115/2023 z dne 4. 4. 2024, 42 do 44. točka razlogov. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-115/2023 z dne 4. 4. 2024, 24. točka razlogov.

Zveza: