Jedro

Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba: - v delu, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine in glasi: „Prodajalec G. K., izrecno dovoljuje, da se pri parc. št. 435/122 k.o. P. vknjiži lastninska pravica na osebo: F. Š., EMŠO ...., davčna številka ….., do celote“, ter glede odločitve o stroških postopka, razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje - v ostalem izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe zavrne.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžna tožena stranka skleniti s tožečo stranko kupoprodajne pogodbo z vsebino, kot izhaja iz izreka sodbe, ker bo v nasprotnem primeru to pogodbo nadomestila sodba. Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je sodišče zavrnilo ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse njene pravdne stroške v znesku 140,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da bi bil toženec eventualno dolžan skleniti s tožnikom kupoprodajno pogodbo le v primeru, če bi tožnik skladno s 1. odstavkom 22. člena ZKZ pravočasno podal tudi vlogo za odobritev pravnega posla. Rok za vložitev vloge se je v konkretnem primeru iztekel 10.4.2008. Ni sporno, da tožnik v tem roku vloge ni vložil. Zato je pisna sklenitev kupoprodajne pogodbe po preteku prekluzivnega roka, torej po 11.4.2008, postala brezpredmetna in je prenehal pravni interes za vodenje postopka.

Tožnik v odgovoru na pritožbo poudarja, da je ravnal v skladu s 1. odstavkom 22. člena ZKZ, saj je pravočasno ali v roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Pogoj za odobritev pravnega posla je prav sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba k vlogi priložiti. Ker je tožnik svojo tožbo vložil v 60-dnevnem roku iz 1. odstavka 22. člena ZKZ na krajevno pristojno sodišče, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec v skladu z določbo 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) kot lastnik gozda parc. št. 435/122 k.o. Planina na Upravno enoto Jesenice dal ponudbo za prodajo tega zemljišča ter da je ponudbo v skladu z 21. členom ZKZ med drugim sprejel tožnik. Ugotovilo je nadalje, da mora tožeča stranka pogodbo v roku iz 22. člena ZKZ predložiti upravni enoti v odobritev, v tem roku bi torej morali pravdni stranki skleniti kupoprodajno pogodbo, do česar pa ni prišlo. Zato je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe ter štelo, da se v obravnavanem postopku ne more opredeljevati niti o pravočasnostni vloge za odobritev niti o utemeljenosti vloge, ker je vse to stvar upravnega postopka.

Pritožbeno sodišče ne more slediti stališču, izraženem v izpodbijani sodbi, da je posledica sprejema ponudbe v skladu s 1. odstavkom 21. člena ZKZ le obveznost, da pravdni stranki v roku 60 dni po poteku roka za sprejem ponudbe skleneta kupoprodajno pogodbo. Upoštevaje večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju je potrebno slediti uveljavljenemu stališču, da ima ponudba prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča učinke ponudbe po OZ. Prodajna pogodba je zato sklenjena že s sprejemom prodajalčeve ponudbe (21. člen OZ). Prav tako je uveljavljeno stališče, da je ta prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo odobrila upravna enota (19. in 22. člen ZKZ). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je pogodba med pravdnima strankama (pod pogoji iz toženčeve ponudbe in pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) že sklenjena, zato je materialnopravno napačna odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo (razen zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

V delu, v katerem tožnik zahtevka izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (v okviru zahtevka za sklenitev pogodbe) pa pritožba pravilno opozarja na pomanjkanje razlogov sodbe, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh dejstev, ki so pravno odločilna glede na določbe ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč. Toženec namreč tudi v pritožbi izpostavlja ugovor, da bi moral tožnik v skladu s 1. odstavkom 22. člena ZKZ pravočasno v prekluzivnem roku 60 dni po poteku roka za sprejem ponudbe vložiti pri pristojni upravni enoti vlogo za odobritev pravnega posla, česar naj ne bi storil. Tožnik pa zatrjuje, da je pravočasno predlagal odobritev pravnega posla oziroma da je predlagal odobritev podaljšanja roka (dopis na list. št. A10). Iz spisa tudi izhaja, da pred Upravno enoto Jesenice poteka postopek za odobritev pravnega posla (list. št. 35 spisa). Kot je že bilo pojasnjeno, je ponudba po 20. členu ZKZ prava obligacijska ponudba v smislu 22. člena OZ in je z njenim sprejemom sklenjena prodajna pogodba pod pogoji, ki so bili navedeni v ponudbi. To velja tudi v primeru, če ponudbo sprejme več ponudnikov, kot v obravnavani zadevi, kar izhaja iz ugotovitev sodišča na podlagi zapisnika UE Jesenice z dne 11.2.2008. Ker je sporna pogodba med pravdnima strankama sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote, bo dejansko učinkovala le, če bo odobrena. Odobrena je lahko le pogodba s tistim sprejemnikom ponudbe, ki vloži zahtevo za odobritev in v postopku dokaže svojo najmočnejšo predkupno pravico. Predpogoj za izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost pravnega posla in s tem uveljavitev predkupne pravice je torej, da predkupni upravičenec vloži zahtevo za odobritev svoje prodajne pogodbe s prodajalcem v prekluzivnem roku 60 dni, kot določa 22. člen ZKZ. V nasprotnem primeru njegova prodajna pogodba zaradi neodobritve pravnega posla ni veljavno sklenjena. Ker se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo tudi do navedenih vprašanj, ker je zmotno presodilo, da so stvar presoje upravnega organa, je pritožbeno sodišče v preostalem delu (zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila) pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).