Jedro

Četudi morda obdolženec ni razlagal turškima državljanoma, ki ju je prevažal po ozemlju R. Hrvaške, kako naj prečkata mejo, je za dajanje navodil mogoče šteti tudi to, da je obdolženec ustavil v bližini mejnega prehoda in napotil oba tujca iz avta z besedami "go, go".

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo pripor zoper obdolženega A. A. iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, in sicer za dva meseca, tj. do vključno 5. 3. 2024 do 3.25 ure.

2.Zoper sklep se pritožuje zagovornica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolženca izpusti na prostost.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo obstoj vseh pogojev za podaljšanje pripora - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost in begosumnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu ga očita v predmetnem postopku, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz že pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave, vseh dokazov, na katerih slednji temelji, in dokazov, pridobljenih tekom preiskave. Ker je sklep o uvedbi preiskave pravnomočen, je sodišče te dokaze in njihovo vsebino povzelo zelo strnjeno v drugem in tretjem odstavku 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ter v zadnjem odstavku 8. točke obrazložitve odgovorilo tudi na pomisleke, ki jih je zagovornica izrazila v odgovoru na predlog tožilstva za podaljšanje pripora.

6.Iz obrazložitve pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave z dne 12. 12. 2023 izhaja, da: (-) da sta policista B. B. in C. C. 5. 12. 2023 ob 1.10 uri v kraju Imeno pri izvajanju nalog v zvezi z mejno problematiko opazila dve osebi, ki sta peš prišli iz smeri prehodnega mesta Bratkovec - Zgornje Imeno, (-) da sta v istem času na hrvaški strani državne meje opazila vozilo, ki se je odpeljalo od prehodnega mesta Bratkovec v smeri mejnega prehoda Imeno, (-) da je v času postopka z ustavljenima tujcema D. D. in E. E., ki ne posedujeta dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, po regionalni cesti Golobinjek - Imeno proti njim pripeljalo osebno vozilo znamke Volkswagen, (-) da je voznik tega osebnega vozila opazil policijsko patruljo, vozilo obrnil in se odpeljal nazaj v smeri proti Golobinjeku, (-) da sta to vozilo po posredovanju informacij drugi policijski patrulji poskušala ustaviti policist F. F. in rezervni policist G. G., ki sta to vozilo opazila kot takrat edino vozilo na tej cesti, v njem pa moškega, ki je ustrezal opisu moškega, ki sta ga podala policistoma B. B. in C. C. ustavljena tujca, vendar ga nista uspela ustaviti, (-) da je po tem to vozilo končno ustavila patrulja PP Šentjur pri Celju v kraju Prevorje, (-) da so pri ogledu tega vozila bili zaznani na tleh pri zadnjih sedežih blato in odtisi umazanih čevljev na robovih, v prtljažniku pa trije nahrbtniki z oblačili in obuvali, (-) da so pri ogledu vozila bili zaseženi mobilni telefon znamke Apple, Iphone 14, pa tudi dva dokumenta policije, in sicer plačilni nalog št. 125685971 na ime H. H., rojen ..., izdan s strani PPIU Maribor na mejnem prehodu Gruškovje, ter zavrnitev vstopa na meji za isto osebo z vozilom Volkswagen T-Cross, reg. št. ..., oba dokumenta z dne 27. 11. 2023, (-) da so v brskalniku Google obdolženčevega mobilnega telefona Apple Iphone 14 shranjena iskanja po ključnih besedah: Italy, Zagreb, Ortnice ..., Buče Slovenija, D35 OČURA Croatia, Blekova vas, Logatec, Slovenija in Imeno Podčetrtek Slovenija, (-) da so iz aplikacije mobilna denarnica, ki je nameščena na obdolženčevem mobilnem telefonu, razvidne transakcije, opravljene v času med 1. 12. 2023 in 4. 12. 2023 na lokacijah: Mokrice, Autocesta Bregana, BS LOM, Krapina, Zagreb Resnik, Petrol Zagreb, Mol Ina Sežana, Vega Carburanti Spa, Nabrežina, TS Centostazi, Trst, tj. na relaciji, ki je znana kot relacija prevoza ilegalnih migrantov po vzhodni balkanski poti v smeri Italije, (-) da pregled lokacij, ki jih je zabeležil obdolženčev mobilni telefon, kaže, da je obdolženec v času med 1. 12. 2023 in 4. 12. 2023 najmanj dvakrat potoval na relaciji Zagreb prek ozemlja R Slovenije do Trsta v R Italiji, (-) da je obdolženec v času očitanega izvrševanja kaznivega dejanja oziroma v trenutku prijetja 5. 12. 2023 med 1.55 ter 2.22 uro prejel več zaporednih klicev osebe po vzdevku "..." s poljske klicne številke ..., (-) da sta oba tujca, ki sta ju ob obravnavnem dogodku ustavila policista B. B. in C. C., opisala svojo pot do Zagreba, kjer jima je v sprejemnem centru za begunce neki Afganistanec ponudil možnost prevoza do Italije, nakar ju je čez približno uro in pol pri zadnjem delu azilnega doma čakalo terensko vozilo sive barve, (-) da sta vozniku, za katerega je E. E. na sodišču povedal, da je to obdolženi A. A., izročila vsak po 100,00 EUR, kolikor je zahteval od njiju za pot v Italijo, od koder bi se nato z vlakom peljala v Nemčijo, (-) da je ta voznik v nekem trenutku vozilo zaustavil in ju napotil iz vozila z besedami "go, go", da sta oba vozilo zapustila, obdolženec pa vozilo obrnil in se zapeljal nazaj, nato pa je zavil desno, (-) da sta se peš odpravila naprej, čez približno 40 do 50 metrov so ju zaustavili policisti in ju nato odpeljali na policijsko postajo.

7.Ob povzetih ugotovitvah je tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri presoji, ali je podan utemeljen sum, je treba upoštevati celoto vseh ugotovljenih okoliščin in presoditi, ali je na podlagi obstoječih dokazov verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje večja od verjetnosti, da ga ni storil. Ni mogoče zgolj na podlagi posamezne okoliščine šteti, da utemeljen sum ni podan. Prav tako je treba upoštevati celoten opis dogajanja, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo tožilstvo iz opisa dejanja izpustiti očitek, da je obdolženec 4. 12. 2023 peljal dva turška državljana iz Zagreba do slovenske meje - prehodnega mesta Bratkovec - Zg. Imeno, ker se določbe KZ-1 po teritorialnem načelu ne morejo raztezati na izvršitveno ravnanje na območju sosednje države. Zlasti je v obravnavani zadevi to pomembno, ker se obdolžencu nadalje očita, da je ta dva turška državljana spravil čez mejo na ozemlje RS tako, da ju je v bližini prehodnega mesta napotil iz osebnega vozila, da sta peš prečkala reko Sotlo, sam pa se je napotil na mejni prehod in se po prečkanju državne meje napotil do mesta, kjer sta tujca prečkala mejo, da bi ju vzel v vozilo za nadaljnjo vožnjo proti Italiji. Tega sicer kasneje ni storil, ker je videl, da sta tujca v policijskem postopku oziroma ker je opazil policijsko patruljo, zaradi česar je avto obrnil in odpeljal v nasprotni smeri. Na načelni ravni se je mogoče strinjati z zagovornico, da bi lahko voznik svoje vozilo ob zaznavi policistov na cesti obrnil tudi iz kakšnega drugega razloga, vendar je ob upoštevanju celotnega konteksta zadeve vendarle šteti, da je večja verjetnost, da je obrnil zato, ker je vedel, da ga lahko policisti ustavijo in obravnavajo kot storilca kaznivega dejanja, kot pa zaradi kakšnega drugega razloga, zlasti ko obdolženec tekom dosedanjega postopka niti ni navajal kakšnega drugega razloga za obračanje.

8.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da v izpodbijanem sklepu ni ustrezno obrazloženo, od kod zaključek, da je obdolženec spravil oba turška državljana čez mejo, ko pa se sodišče opira le na izpovedbo priče E. E., ki je obdolženca prepoznal kot voznika. Upoštevati je namreč treba celoten kontekst zadeve in ker iz izpovedbe E. E. in ostalih dokazov jasno izhaja, da se v avtu z obdolžencem ni vozil sam, temveč je bil v vozilu tudi D. D., ter je prav tako bilo zaznano, da sta prek meje prišla oba istočasno, avtomobil, ki ga je vozil obdolženec, pa je bil umazan tudi pri zadnjih sedežih, je jasno, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je obdolženec vozil oba tuja državljana.

9.Prav tako se ni mogoče strinjati z zagovornico, da enkraten prevoz tujcev čez mejo in vožnja po državi nista inkriminirana, če se storilec s tem sicer ne ukvarja, ter da obdolžencu ni mogoče očitati izvršitvenega ravnanja, da je spravil dva tuja državljana čez državno mejo oziroma vozil prek državne meje oziroma po Sloveniji, saj jima ni dajal prav nobenih navodil, kako in kje naj prečkata mejo, temveč sta sama šla peš dobesedno proti policistom. Četudi morda obdolženec ni razlagal turškima državljanoma, ki ju je prevažal po ozemlju R Hrvaške, kako naj prečkata mejo, je za dajanje navodil mogoče šteti tudi to, da je obdolženec ustavil v bližini mejnega prehoda in napotil oba tujca iz avta z besedami "go, go". Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da obstoja utemeljenega suma senat ni ustrezno obrazložil, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in da utemeljen sum storitve kaznivega dejanja sploh ni izkazan. Eden od alternativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je nezakonito spravljanje tujcev čez mejo države z namenom pridobitve premoženjske koristi, pri čemer (za razliko od nekaterih drugih inkriminacij v tretjem odstavku 308. člena KZ-1) ni treba, da se storilec s takšno dejavnostjo ukvarja, in za kaznivost zadošča tudi enkratno izvršitveno ravnanje, medtem ko se obdolžencu spravljanje ali prevažanje tujcev čez ozemlje države sploh ne očita.

10.V zvezi z obstojem begosumnosti je sodišče prve stopnje v prvem in drugem odstavku 10. točke obrazložitve utemeljeno izpostavilo, da je obdolženec tujec, državljan Gruzije, ki ima prebivališče prijavljeno v tujini, na naslovu v Gruziji, da v Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega niti začasnega prebivališča, tukaj tudi nima družine, sorodnikov, znancev, premoženja in ne zaposlitve, niti dovoljenja za prebivanje ali delovnega dovoljenja, da ga torej na bivanje v Sloveniji ne veže prav nobena navezna okoliščina. Zato je mogoče utemeljeno sklepati, da se je na ozemlju Slovenije nahajal zgolj v tranzitu, in sicer z namenom izvršitve kaznivega dejanja. V četrtem odstavku 10. točke obrazložitve je nadalje navedlo, da tudi teža očitanega kaznivega dejanja oziroma kazen, ki je zanj predpisana, in sicer od treh do desetih let zapora ter denarna kazen, dajejo utemeljeno podlago za sklepanje na resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti pobegnil zato, da bi se izognil kazenskemu postopku in morebitni zaporni kazni, ter bi za pristojne organe naše države postal nedosegljiv.

11.V tretjem odstavku 10. točke obrazložitve je sodišče prve stopnje res zapisalo, da je utemeljeno sklepati, da bi ob izpustitvi obdolženca obstajal interes njegove zaščite tudi iz razloga, da se prepreči razkritje drugih morebitnih sostorilcev, ker je splošno znano dejstvo, da se tovrstna dejanja izvršujejo ob sodelovanju več ljudi ter bi mu slednji lahko pomagali pri skrivanju in izognitvi kazenskemu pregonu v Sloveniji. Takšen zapis je odveč, saj zagovornica pravilno poudarja, da se obdolžencu v konkretni zadevi ne očita kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja ali njegova storitev v sostorilstvu in da utemeljen sum glede teh dveh oblik kaznivega dejanja ni zatrjevan. Vendar pa navedeno ne pomeni, da begosumnost ni izkazana. Za sklepanje o begosumnosti namreč zadoščajo že prej izpostavljene okoliščine iz prvega, drugega in četrtega odstavka 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, zaradi česar je neutemeljen smiselno zatrjevan pritožbeni očitek, da priporni razlog begosumnosti v izpodbijanem sklepu ni konkretiziran.

12.Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje sklepalo tudi o tem, da je pri obdolžencu izkazana ponovitvena nevarnost, svoje sklepanje pa ustrezno obrazložilo v 11. točki obrazložitve, v kateri je navedlo objektivne in subjektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, tam navedenih razlogov pa zagovornica izrecno ne izpodbija.

13.Prav tako so kljub drugačnemu stališču zagovornice dovolj prepričljivi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve utemeljilo zaključek o tem, da je pripor zoper obdolženca nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep tako z vidika zagotovitve nemotenega teka kazenskega postopka kot tudi z vidika preprečitve ponovitve kaznivega dejanja. Ni se moč strinjati z zagovornico, da je obrazložitev na 7. strani izpodbijanega sklepa toliko pomanjkljiva in neustrezna, da je izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ter da predstavlja tako ekstenzivno razlago zakona, da je iz nje mogoče sklepati, da je odreditev pripora za tovrstna kazniva dejanja obvezna. Ni namreč mogoče upoštevati zgolj določenega dela obrazložitve sklepa izolirano od drugih delov.

14.Upoštevati je namreč treba tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo obstoj begosumnosti in ponovitvene nevarnosti (ko je med drugim ugotovljeno, da je obdolženec pri izvršitvi očitanega mu kaznivega dejanja ravnal posebej previdno, ko je tujca izpustil iz vozila na točki, kjer je možen prehod meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izven mejnega prehoda, sam pa prečkal mejo na bližnjem mejnem prehodu in nameraval tujca pobrati ter ju nadalje peljati proti Italiji; da je za prevoz dobil plačilo v skupni višini 200,00 EUR neposredno od samih tujcev, ki ju je prevažal, kar pomeni, da ga je k izvršitvi kaznivega dejanja vodilo koristoljubje, da je brez zaposlitve, brez uradnih dohodkov in da zatrjevan dohodek s priložnostnim delom (risanjem) ni z ničemer izkazan ter da ga na Slovenijo ne veže nobena navezna okoliščina, zaradi katere bi imel interes ostati v Sloveniji), saj je v povezavi s temi okoliščinami v zadostni meri konkretiziran tudi zaključek sodišča o tem, da je pripor nujen in neogibno potreben za zagotovitev dokončanja kazenskega postopka, saj obdolženec nima ne bivališča v Sloveniji niti dohodkov oziroma denarnih sredstev, da bi si zagotovil bivanje v Sloveniji do konca predmetnega postopka, vsekakor pa tudi večji interes, da bi se z odhodom v tujino temu postopku izognil. Enako velja za preprečitev ponovitve kaznivega dejanja, saj je na ravni utemeljenega suma moč sklepati, da ga je izvršil z namenom pridobivanja sredstev za preživljanje. Glede na višino zagrožene kazni za očitano mu kaznivo dejanje (od treh do desetih let zapora in denarna kazen) ter glede na poseg v varovano dobrino (preprečitev ekonomskega izkoriščanja migrantov) pa je pripor v okoliščinah konkretnega primera tudi sorazmeren ukrep.

15.Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožba zavrnjena kot neutemeljena.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 308 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.