Jedro

Ker navedenih vabil tožnik ni prejel, sta zmotna zaključek sodišča prve stopnje, da je bil (v celoti) seznanjen s tekom postopka (ne glede na to, da naslova ni spremenil), ter ugotovitev, da za zaključek glavne obravnave dne 19. 5. 2021 ni bilo procesnih ovir. Ker vabili za tožnika nista bili izkazani, je zmoten tudi zaključek sodišča, da tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja in da mu je bila omogočena in zagotovljena pravica do kontradiktornosti ter pravica do izjave v vseh fazah postopka. Nasprotno, tožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil pravilno vabljen na glavno obravnavo oziroma vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje zanj nista bili izkazani, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in na njem zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke. Že iz tega razloga je potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da tožnik za svoja zahtevka ni podal ustrezne trditvene podlage, in je bilo odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka, bi to moralo postopati v skladu z 285. členom ZPP in opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnika) na ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 100 in parc. št. 200, obe k. o. X, ter parc. št. 300, k. o. Y, kot to izhaja iz prvega odstavka I. točke izreka. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka (toženka) dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, po kateri toženka dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na prej navedenih nepremičninah v korist tožnika (drugi odstavek I. točke izreka), ter zavrnilo zahtevek na povračilo pravdnih stroškov (tretji odstavek I. točke izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico.

Tožnik sodišču prve stopnje očita vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je, razen treh listinskih dokazov tožnika in zaslišanja zakonitega zastopnika toženke, ostale predlagane dokaze pravdnih strank pavšalno zavrnilo kot nepotrebne. Pojasnjuje, da vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena ter se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje tožniku odreklo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ter kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic. Sodišče ni podalo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče B. B., sodba tudi ne vsebuje obrazložitve, zakaj je sodišče ta dokaz sprva dopustilo. Ker tožnik ni prava vešča oseba in nima usposobljenega pooblaščenca, bi mu moralo sodišče določna procesna pravila predstaviti in pojasniti, ali ga pred narokom pisno pozvati, da opravi poizvedbe. Sodišče je dalo tožniku na voljo samo 15 dni časa, da prejme odgovore na poizvedbe, sodišče je obvestil, da jih je opravil in odgovore je nameraval prinesti na narok.

Kot najpomembnejšo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik izpostavlja dejstvo, da je sodišče sodbo izdalo brez njegovega zaslišanja kot pravdne stranke zaradi zmotnega stališča, da je bil na narok za glavno obravnavo na dan 19. 5. 2021 pravilno oziroma pravočasno vabljen. Sodišče je navedlo, da je tožnik vabilo na predmetni narok prejel že dne 5. 5. 2021, kar ne drži. Tožnik je sodišču z obvestilom z dne 20. 5. 2021 sporočil, da se je z vabilom na narok seznanil šele na dan naroka 19. 5. 2021 zvečer, kar nedvoumno izhaja iz poštne vročilnice, kjer je pod rubriko „Obvestilo o prispelem pismu“ navedeno, da je bilo pisanje tožniku puščeno v poštnem predalčniku šele 19. 5. 2021. Dne 5. 5. 2021 je vročevalec (poštar) tožniku zgolj poskušal vročiti sodno pisanje. Ker ga tožnik nato na pošti ni prevzel, saj v nabiralniku ni prejel nobenega obvestila, mu je poštar pisanje 19. 5. 2021 pustil v poštnem predalčniku. Tožnik je o tem obvestil sodišče, ki je bilo seznanjeno, da na narok ni pristopil zato, ker zanj sploh ni vedel. Po prejemu prepisa zvočnega snemanja je tožnik ponovno ugovarjal, ker pri snemanju ni bil navzoč, saj za snemanje ni vedel in 19. 5. 2021 ni imel možnosti priti na sodišče. Sodišče je tako zmotno ugotovilo, da je tožnik sodno pisanje prejel že 5. 5. 2021. Zaradi neizkazane vročitve in odsotnosti tožnika bi moralo sodišče narok dne 19. 5. 2021 preložiti. Sodišče se ne more ekskulpirati z izgovorom, da je bil tožnik že na naroku 19. 3. 2021 seznanjen, da ga bo sodišče na naslednjem naroku zaslišalo kot stranko. Ker ni res, da se tožnik ni odzval vabilu, sodišče ni imelo zakonskih pogojev, da zasliši samo zakonitega zastopnika toženke. Sodišče se neupravičeno sklicuje tudi na institut vrnitve v prejšnje stanje. Polemiziranje o naslovu stalnega prebivališča tožnika pa je brezpredmetno, saj ves čas biva na naslovu Ulica 9. Sodišče je tako tožniku onemogočilo sodelovanje v postopku, kršilo njegovo pravico do izjave in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožnik izpodbija tudi zaključek sodišča, da ni podal zadostne trditvene podlage glede tožbenega zahtevka in da so njegove navedbe glede sklenjenega dogovora, na podlagi katerega je pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah, pavšalne oziroma gole. Tožnik je namreč navedbe podal. S predlaganimi in neupravičeno zavrnjenimi dokazi ni želel nadomestiti manjkajoče trditvene podlage, temveč le dokazati svoje tožbene navedbe o pravno poslovni pridobitvi oziroma originarni pridobitvi lastninske pravice. Priposestvovanje in dobrovernost je možno in dopustno dokazovati tudi z zaslišanjem stranke in priče, kar je tožnik pravočasno predlagal. 3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Navedbe tožnika, da je sodišče sprejelo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno predlaganih, pa neizvedenih dokazov in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč ob splošni navedbi, da izvedba ostalih predlaganih, a neizvedenih dokazov, ne bi vplivala na odločitev sodišča, v nadaljevanju svojo odločitev dodatno obrazložilo in oprlo na (sicer sporni) zaključek, da tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu. Ker trditev ni podal, predlagani dokazi pa manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti, je sodišče navedlo, da posledično nadaljnje izvajanje dokazov ni bilo potrebno. Sodišče prve stopnje je posebej pojasnilo tudi, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče B. B. in tudi v tem delu ni storilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb ZPP.1 Navedlo je, da je bil tožnik 19. 3. 2021 na naroku pozvan na dopolnitev dejstvene podlage ter v zvezi s katerimi dejstvi je predlagal zaslišanje priče B. B., njegov odgovor je bil: „to, kar je navedel v tožbi“. Ker je sodišče ocenilo, da ni podana ustrezna trditvena podlaga, je zaključilo, da je izvajanje dokazov odveč.

6. Utemeljeno pa tožnik navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik vabilo na glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje prejel dne 5. 5. 2021. Tožnik je o dejstvu, da je vabilo na glavno obravnavo dne 19. 5. 2021 prejel šele na dan glavne obravnave, sodišče obvestil po glavni obravnavi,2 ponovno je dejstvo, da ni imel možnosti priti na sodišče, izpostavil v vlogi z dne 2. 6. 2021. Prvemu dopisu je priložil tudi fotokopijo kuverte, v kateri je bila po njegovi navedbi sporna pošiljka. Sodišče je njegovo navedbo štelo za brezpredmetno, ker se je v spisu nahajala vročilnica za tožnika, podpisana dne 5. 5. 2021, in je štelo, da se tožnik na vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje ni odzval. Glavno obravnavo je zato opravilo v tožnikovi odsotnosti.

7. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v njej neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Domnevo o resničnosti dejstev iz vročilnice ter o njeni pravilnosti pa je mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. To je po oceni sodišča druge stopnje tožniku tudi uspelo. K pritožbi namreč dodatno prilaga fotokopijo sodne pošiljke ter navaja, da je 5. 5. 2021 vročevalec le poskušal vročiti sodno pisanje, da tožnik obvestila ni prejel in je 19. 5. 2021, ker tožnik pošiljke na pošti ni prevzel, vročevalec to pustil v predalčniku (smiselno zatrjuje fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Kot izhaja iz fotokopije pritožbi priložene kuverte, je bilo 5. 5. 2021 dejansko izpolnjeno obvestilo o prispelem pismu, v spisu pa se nahaja vročilnica o prevzemu pošiljke z vabilom na glavno obravnavo in vabilom stranki na zaslišanje, naslovljena na tožnika in podpisana 5. 5. 2021 (pripeta k l. št. 169). Ob vpogledu v podpisa na obvestilu in vročilnici pa je očitno, da je vročilnico podpisala (ista) oseba, ki je podpisana tudi na mestu „podpis vročevalca“ na obvestilu o prispelem pismu z dne 5. 5. 2021 (A. A.). Postopanje vročevalca je nerazumljivo, saj očitno obvestila o prispelem pismu ni vrgel v nabiralnik (to ni bilo odtrgano s kuverte), vročevalčev podpis pa je tako na obvestilu kot na vročilnici. Z navedenimi dokazi je tako tožnik uspel dokazati, da na vročilnici z dne 5. 5. 2021 ni njegovega podpisa ter vabila za glavno obravnavo dne 19. 5. 2021 in vabila na zaslišanje dne 5. 5. 2021 ni prejel. Ker navedenih vabil tožnik ni prejel, sta zmotna zaključek sodišča prve stopnje, da je bil (v celoti) seznanjen s tekom postopka (ne glede na to, da naslova ni spremenil), ter ugotovitev, da za zaključek glavne obravnave dne 19. 5. 2021 ni bilo procesnih ovir. Ker vabili za tožnika nista bili izkazani, je zmoten tudi zaključek sodišča, da tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja in da mu je bila omogočena in zagotovljena pravica do kontradiktornosti ter pravica do izjave v vseh fazah postopka. Nasprotno, tožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil pravilno vabljen na glavno obravnavo oziroma vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje zanj nista bili izkazani, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in na njem zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke. Že iz tega razloga je potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sodišče druge stopnje dodatno ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje temelji na odločilni ugotovitvi in zaključku, da tožnik za svoja zahtevka ni podal ustrezne trditvene podlage. Tožnik v pritožbi zatrjuje nasprotno, navaja pa tudi, da ni prava vešča oseba, da v postopku nima usposobljenega pooblaščenca in bi mu moralo sodišče predstaviti določena procesna pravila. Navedba je utemeljena. Ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, in je bilo odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka, bi to moralo postopati v skladu z 285. členom ZPP in opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo.3

9. Zaradi storjene absolutno bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu vrača v novo sojenje. Narava storjene absolutno bistvene kršitve določb postopka je namreč takšna, da je ni mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, ker bi bilo sicer prekomerno poseženo v pravico do pritožbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju ponovno opraviti glavno obravnavo in zaradi odprave absolutno bistvene kršitve določb postopka nanjo pravilno povabiti tožnika. Nadaljnji napotki, glede na že obrazloženo, niso potrebni.

1 Navedeno pričo je sodišče najprej nameravalo zaslišati in jo je vabilo na narok, nato je svojo odločitev spremenilo. Gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in tudi posebna obrazložitev v takem primeru ni potrebna. 2 Obvestilo z dne 20. 5. 2021 je poslal priporočeno po pošti dne 21. 5. 2021. 3 Ustreznega materialnega procesnega vodstva sodišče, kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave dne 19. 3. 2021, glede manjkajočih trditev oz. nepopolnih navedb tožnika, ni opravilo, saj ga je opravilo le v zvezi s pričo B. B.