Jedro

Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2740/2016 z dne 29. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženo 18. 10. 2016, za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v gospodarskem pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 2093/2016, zaradi plačila 614.419,00 EUR.

2. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilke in druge z zakonom določene pogoje (11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Materialni položaj se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilke, dohodke in prejemke njene družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilka in njena družina. Iz baze podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in elektronske zemljiške knjige izhaja, da je prosilkin mož do ½ solastnik nepremičnine na naslovu A., t.j. parcele št. 2877, k.o. ..., na kateri se nahaja stavba št. 427, št. dela stavbe 4, z uporabno površino 203,7 m², v vrednosti 307.195,98 EUR, kar glede na delež lastništva moža prosilke znaša 153.597,98 EUR, in v naravi predstavlja stanovanje v tretjem nadstropju večstanovanjske stavbe, v katerem prosilka z možem živi. Mož prosilke je v deležu do ½ solastnik tudi stavbe št. 427, št. dela stavbe 21, ki se nahaja na parceli s parc. št. 2877, k.o. ..., in ki v naravi predstavlja klet z uporabno površino 11,8 m², v vrednosti 354,00 EUR, kar za delež lastništva moža prosilke znaša 177,00 EUR ter lastnik parcele št. 184/5, k.o. ... (pravilno k.o. ...) v vrednosti 650,92 EUR. V nadaljevanju obrazložitve se tožena stranka sklicuje na drugi odstavek 17. člena in prvi odstavek 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter 14. člen Pravilnika o dodeljevanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju Pravilnik). Tožena stranka je zaključila, da celotna uporabna površina dela stavbe znaša 203,7 m², oz. glede na delež solastništva moža prosilke 101,85 m². Po odšteti vrednosti primernega stanovanja za 2-člansko družino, ki znaša 90 m², znaša razlika, s katero preseže vrednost primernega stanovanja, 11,85 m² (101,85 m² - 90 m²). Vrednost presežene razlike znaša 17.870,75 EUR. Ob upoštevanju vrednosti kleti (177,00 EUR) in vrednosti parcele v k.o. ... (650,92 EUR) znaša skupna vrednost nepremičnin 18.698,67 EUR in presega mejni znesek za dodelitev BPP. Ker prosilka z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega mejni znesek za dodelitev BPP, se sodišče ni spuščalo v presojo lastnega dohodka in v presojo drugega premoženja prosilke in njene družine. Prošnja za dodelitev BPP je tako neutemeljena.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da nepremičnina s podatki, kot jih navaja tožena stranka (parcela št. 2877, k.o. ..., na kateri se nahaja stavba št. 427, št. dela stavbe 4), ne obstaja. Napačna je tudi ugotovitev tožene stranke, da je površina stanovanja 203,7 m² (dejanska površina je 183,5 m²) in ugotovitev, da je tožničin mož solastnik nepremičnin do ½. Iz zemljiške knjige je namreč jasno razvidno, da je tožničin mož solastnik posameznih delov z ID znakom ... in ... do ¼, ob tem pa tožnica dodaja še, da je mož svoj solastniški delež z darilno pogodbo z dne 22. 7. 2011 prenesel na svojo pastorko, kar je razvidno iz same darilne pogodbe kot tudi iz prijave udeležbe v nepravdnem postopku. Tudi če bi tožena stranka upoštevala obstoječe stanje v zemljiški knjigi, bi morala ugotoviti, da ob skupni površini stanovanja (183,5 m²) znaša ¼ deleža tožničinega moža 45,185 m². Tožnica opozarja še, da je napačna tudi ugotovitev tožene stranke, da je tožničin mož lastnik nepremičnine z ID znakom ..., saj iz sklepa Okrajnega sodišča v Velenju, Dn ... z dne 22. 11. 2016 izhaja, da je bila navedena nepremičnina prodana na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2016. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožničini prošnji za dodelitev BPP ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP. Tožena stranka se je oprla na 17. in 18. člen ZUPJS, saj je ugotovila, da premoženje prosilke in moža presega omenjeni mejni znesek (14.042,88 EUR). Vendar po presoji sodišča tožena stranka v predmetni zadevi dejanskega stanja ni pravilno ugotovila.

7. Tožnica v tožbi ugovarja, da je tožena stranka napačno ugotovila površino stanovanja. Napačen je tudi zaključek tožene stranke, da je tožničin mož solastnik stanovanja do ½ in da je lastnik nepremičnine z ID znakom ... Sodišče ugotavlja, da je iz upravnih spisov razvidno, je tožničin mož lastnik enega stanovanja, ki ga v naravi predstavljata dve 3-sobni stanovanji. Vendar je lastnik vsake posamezne enote le do ¼ in ne do ½, kot to zmotno ugotavlja tožena stranka. Poleg tega je upravnemu spisu priložena darilna pogodba z dne 22. 7. 2011, iz katere izhaja, da je tožničin mož svoj delež (¼ vsake stanovanjske enote) na navedenem stanovanju podaril pastorki. Glede nepremičnine s parc. št. 184/5 k.o. ... pa je iz v upravnem spisu priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Velenju Dn ... z dne 22. 11. 2016, razvidno, da je tožničin mož omenjeno nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2016 prodal B.B., na katero je vknjižena lastninska pravica (začetek učinkovanja vpisa imetnika 4. 11. 2016).

8. Upoštevaje navedeno so po presoji sodišča utemeljeni tožničini ugovori, da je dejansko stanje relevantnih dejstev v zadevi nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovljenem postopku naj tožena stranka upoštevaje 17. in 18. člen ZUPJS pravilno ugotovi premoženje tožnice in družinskih članov (moža), ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pri odločanju o dodelitvi BPP. Predvsem naj se razjasni dejansko stanje glede lastništva stanovanja, lastništva parcele v k.o. ... in po potrebi tudi ostale okoliščine v zvezi z materialnim položajem prosilke in njene družine.

9. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07, 107/13).

11. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je plačila sodnih taks tožnica oproščena že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).