11. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1080/2002 z dne 5. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi št. In 2001/001107 ugodilo predlogu upnika in na podlagi pravnomočne sodbe dovolilo izvršbo za poplačilo njegove terjatve. Ustavni pritožnik (v izvršilnem postopku tretji dolžnik) je vložil ugovor (o katerem je Višje sodišče odločalo kot o pritožbi na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 – ZIZ), ki ga je Višje sodišče kot neutemeljenega zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da solidarna odgovornost pritožnika izhaja iz pravnomočne odločitve sodišča, ki je v izvršilni zadevi izvršilni naslov. Poleg tega pa iz izpiska iz sodnega registra z dne 31. 1. 2001 izhaja, da je bil pritožnik v družbi komplementar vsaj do tega datuma. V skladu s tretjim odstavkom 101. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD), ki se glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZGD uporablja tudi za komanditne družbe, odgovarja družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe, nastale do dneva objave vpisa prenehanja članstva.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi Višjega sodišča in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/02 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211), v kateri je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da družbenik ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni sam povzročil in na njihov nastanek ni mogel imeti vpliva. Pritožnik navaja, da so preostali družbeniki zoper njega vložili tožbo na izključitev iz družbe in dosegli izdajo začasne odredbe, ki mu je prepovedala kakršnokoli dejanje, ki temelji na prokuri. Tako na nastanek obveznosti družbe in posledični izbris iz sodnega registra ni imel nobenega vpliva. Sodišče naj bi z neupoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča kršilo pravico iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik utemeljuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave z navedbo, da je stališče Višjega sodišča, da komplementar odgovarja za obveznosti družbe tako kot družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo (tretji odstavek 101. člena ZGD v zvezi z drugim odstavkom 136. člena ZGD), v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča. Ta očitek ni utemeljen. Pritožnik namreč zmotno razume pomen odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi šestega odstavka 580. člena ZGD ter četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod), kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Bistvo ureditve po ZFPPod je v tem, da tudi v primeru t. i. kapitalskih družb, torej družb, v katerih družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, uvaja neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti družbe (ob njenem izbrisu iz sodnega registra). B. družba, v kateri je bil pritožnik družbenik – komplementar, pa je osebna družba, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Kot je pritožniku pojasnilo Višje sodišče, kot komplementar osebno odgovarja za obveznosti družbe, nastale do dneva objave vpisa prenehanja članstva, neodvisno od ureditve po ZFPPod.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger