Jedro

Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških v III. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 623,52 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

II.Toženka je tožnici dolžna povrniti stroške pritožbe v višini 279,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici v roku 8 dni iz naslova odrejene pripravljenosti na delo na delovnem mestu ali določenem kraju za naloge v zvezi z nalogami varovanja državne meje plača mesečne neto zneske od navedenih bruto zneskov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega dneva zapadlosti do plačila, kot izhaja iz posamezne alineje I. točke izreka; iz naslova odrejene pripravljenosti na delo na delovnem mestu ali določenem kraju v zvezi s stražo plača mesečne neto zneske od navedenih bruto zneskov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti in do plačila, kot izhaja iz posamezne alineje točke II izreka in sklenilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka III izreka).

2.Zoper odločitev o stroških v III. točki izreka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Zatrjuje, da je odločitev o stroških materialnopravno zmotna, ker za odločitev, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške, ni pravne podlage. Trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati njen uspeh, saj je v sporu uspela 85,18 %. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od odločitev v podobnih zadevah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o stroških spremeni tako, da naloži toženki v plačilo stroške postopka v znesku 623,52 EUR.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5.Tožnica je s tožbo uveljavljala zahtevek za pripravljenost na določnem kraju v skupnem znesku 5.488,56 EUR. Po sprejetih odločitvah Vrhovnega sodišča RS v vsebinsko podobnih zadevah je tožbeni zahtevek preoblikovala v bruto zneske, prvotni zahtevek pa delno umaknila (za 1.218,30 EUR), tako da je vtoževala 7.003,57 EUR bruto. Tako je tožnica, ki je od skupnega zneska 8.221,87 EUR uspela s 7.003,57 EUR, kar je 85,18 % uspeh.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v zadevi treba uporabiti temeljno merilo pri odmeri stroškov postopka, tj. načelo uspeha glede na izid postopka. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče načeloma uporabi pravilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov strank ali če obstajajo drugi utemeljeni, razumni, življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.

7.Za odmero stroškov postopka je torej pomembno, da je tožnica s tožbo prvotno zahtevala znesek v višini 5.488,56 EUR (neto), nato je tožbeni zahtevek delno umaknila za znesek 1.218,30 EUR ter spremenila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala 7.003,57 EUR, ki ji ga je sodišče prve stopnje tudi prisodilo (skupno je zahtevala znesek v višini 8.221,87 EUR). Njen uspeh v sporu je torej 85,18 %, uspeh toženke pa 14,82 %, kar se upošteva pri odmeri stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

8.Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče strankama v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP odmerilo tiste stroške, ki so za pravdo potrebni po Odvetniški tarifi (OT), upoštevaje vrednost spornega predmeta. Tožnici je priznalo nagrado za tožbo v višini 300 točk, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo ter materialne stroške in davek na dodano vrednost, skupno 864,00 EUR. Priznalo ji je tudi prevozne stroške za prihod na narok na relaciji A. - Brežice - A. v razdalji 90 km v znesku 13,91 EUR (90 km x 0,1545 EUR/km), kar je skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ni pa upravičena še posebej do nagrade za končno poročilo stranki, saj ne gre za samostojno opravilo, niti urnine, saj je narok trajal 29 minut. Glede na 85,18 % uspeh tožnice je to znesek 747,80 EUR stroškov postopka.

9.Toženka je za odgovor na tožbo upravičena do nagrade v višini 300 točk, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo in 80 točk za odsotnost iz pisarne, vse skupaj z materialnimi stroški 416,16 EUR. Sodišče je toženki priznalo tudi prevozne stroške dne 24. 9. 2024 na relaciji Novo mesto - Brežice - Novo mesto v znesku 14,52 EUR (94 km x 0,1545 EUR/km). Glede na 14,82 % uspeh tožene stranke, je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 63,83 EUR pravdnih stroškov. Po pobotanju bi bila toženka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti 683,97 EUR stroškov postopka, ker pa tožnica s pritožbo zahteva povrnitev stroškov v višini 623,52 EUR, ji je pritožbeno sodišče skladno z določbo 2. člena ZPP prisodilo zahtevani znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Toženka je dolžna tožnici, ki je s pritožbo uspela, plačati utemeljeno priglašene stroške. Glede na vrednost izpodbijanega dela je tožnica upravičena do nagrade za pritožbo v višini 375 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR.

Zveza: