Jedro

Odvzem premoženjske koristi mora temeljiti na povsem konkretnih dokazih, ki na ravni gotovosti izkazujejo, da je obdolženec prav z očitanim kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožilstvo pa takšnih dokazov ni ponudilo in kot je to že obrazloženo, tega da bi naj obdolženec pridobil protipravno premoženjsko korist s prodajo prepovedane droge, kar v pritožbi zatrjuje pritožnik, obdolžencu v obtožbi ni bilo očitano. Zato pritožba, ki se kljub navedenemu zavzema za odvzem protipravne premoženjske koristi obdolžencu, nikakor ne more prepričati.

Izrek

I. Pritožba višjega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi A. A. je dolžan, kot strošek pritožbenega postopka, plačati 200,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je bila izrečena kazen dve leti in šest mesecev zapora, ki se bo izvršila tako, da obdolženi med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, kar je praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje za izvrševanje kazni zapora pa bo določil direktor zavoda, v skladu z določili 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1).

V skladu s 56. členom KZ-1 se obdolžencu v izrečeno zaporno kazen všteje čas, prestan v pridržanju in priporu, na podlagi petega odstavka 86. člena KZ-1 pa se je obdolžencu odvzela zasežena prepovedana droga. Predlog tožilstva, da se obdolžencu odvzame tudi protipravno pridobljena premoženjska korist, to je denar v znesku 39.970,00 EUR, je bil zavrnjen.

2. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, to je sodno takso v višini 280,00 EUR.

3. Zoper navedeno sodbo se je pritožil višji državni tožilec iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZKP - zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da na podlagi 74. člena KZ-1 obdolžencu odvzame protipravno premoženjsko korist, in sicer denar v znesku 39.970,00 EUR.

4. Odgovor na pritožbo sta vložila tako obdolženec, kot njegov zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrne kot neutemeljeno.

5. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

6. Kot je v obrazložitvi izpodbijane sodbe tehtno pojasnilo že prvostopno sodišče, je državno tožilstvo obdolžencu očitalo "le", da je neupravičeno proizvajal in zaradi prodaje hranil rastline, ki so razvrščene kot prepovedana droga... Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, povzetega v izreku izpodbijane sodbe, torej izhaja le izvršitvena oblika neupravičene proizvodnje prepovedane rastline, konoplje in hramba "hašiševega olja", ne pa tudi, da je obdolženec prepovedano drogo tudi prodajal in s tem pridobil protipravno premoženjsko korist. Ker torej tožilstvo navedenega obdolžencu ni očitalo, sodišče pa lahko obdolženca spozna za krivega le kaznivega dejanja, ki ga očita obtožba, je pritožbeno sklicevanje višjega državnega tožilca na okoliščino, da bi naj obdolženec vendarle prepovedano drogo tudi prodajal, brezpredmetno. Posledično pa ne more biti uspešno niti pritožbeno zavzemanje za odvzem premoženjske koristi, ki bi jo naj obdolženec, po oceni pritožnika, pridobil s prodajo prepovedane droge.

7. Kot je to pojasnilo že prvostopno sodišče, mora odvzem premoženjske koristi temeljiti na povsem konkretnih dokazih, ki na ravni gotovosti izkazujejo, da je obdolženec prav z očitanim kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožilstvo pa takšnih dokazov ni ponudilo in kot je to že obrazloženo, tega da bi naj obdolženec pridobil protipravno premoženjsko korist s prodajo prepovedane droge, kar v pritožbi zatrjuje pritožnik, obdolžencu v obtožbi ni bilo očitano. Zato pritožba, ki se kljub navedenemu zavzema za odvzem protipravne premoženjske koristi obdolžencu, nikakor ne more prepričati.

8. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. In ker tudi pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in ker je tudi obdolžencu na prvi stopnji izrečena kazenska sankcija povsem primerna in pravična in je ne gre spreminjati v obdolženčevo korist, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP, sodna taksa pa je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.