Jedro

V skladu s stališči novejše teorije, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 31. 7. 2017 dovolila, da se pri zgoraj navedenih nepremičninah – na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 731/2009 z dne 3. 3. 2016 - vpiše vknjižba lastninske pravice kot skupna lastnina predlagateljice V. L. in drugega udeleženca B. Z.. Ugovor drugega udeleženca zoper to odločitev je bil s sklepom sodnice Okrajnega sodišča v Kranju z dne 29. 3. 2018 zavrnjen kot neutemeljen.

Zoper to odločitev se pritožuje drugi udeleženec po pooblaščencu. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da pravnomočno ugotovljeni delež na celotnem skupnem premoženju ne predstavlja tudi deleža na posameznih stvareh, torej solastniškega deleža na predmetnih nepremičninah. Delež posameznika na skupnem premoženju je lahko samo en (enoten) in se razteza na celotno skupno premoženje, tudi na vsako posamezno stvar (predmetne nepremičnine). Iz točke V sodbe Okrožnega sodišča v Kopru je jasno razvidno, da ne gre več za skupno lastnino z enakimi ali nedoločenimi deleži, ampak sta solastniška deleža pravnomočno določena in ju je zato potrebno vknjižiti v zemljiško knjigo. Nepravilno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da se z določitvijo deleža skupna lastnina ne transformira v solastnino. Vknjižba je namreč predlagana na podlagi pravnomočne sodbe o določitvi deležev na skupnem premoženju in ne na podlagi dogovora oziroma poravnave.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala ter predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s stališči novejše teorije1, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Določitev deleža na skupnem premoženju namreč predstavlja le ugotovitev, v kakšnim razmerjih sta zakonca (zunajzakonska partnerja) prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, ne nanaša pa se na ugotovitev deležev solastninske pravice, ki spada v premoženjsko maso. Režim skupnega premoženja preneha šele z izrecnim dogovorom, da se skupnost spremeni v solastninsko skupnost (dogovor, da postaneta skupna lastnika solastnika stvari v sorazmerju z deleži iz skupnega premoženja), ali pa z realno delitvijo (sporazumno ali sodno). Vse dokler ni izvršena tovrstna delitev, se torej (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).

Glede na navedeno torej pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1).

V skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka (odgovora na pritožbo).

1 Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič, Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik št. 1-2/2011.