Jedro

Tožniku je bila odpoved vročena dne 21. 3. 2024 in takrat mu je pričel teči 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Na tek roka ne vpliva okoliščina, da je tožnik do pogovora s strokovnimi službami na Zavodu za zaposlovanje RS v A. menil, da je bila odpoved zakonita. Tožnik bi moral tožbo vložiti najkasneje do 22. 4. 2024. Ker je tožbo vložil 10. 10. 2024, je zamudil prekluzivni rok, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka in ni dolžan plačati sodne takse.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Meni, da je sodišče napačno zaključilo, da velja 30-dnevni subjektivni rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 le za druge načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za vse načine prenehanja delovnega razmerja velja, da teče objektivni rok od vročitve odpovedi, subjektivni pa, od kar delavec izve za kršitev pravice. Iztek objektivnega roka ne vpliva na pričetek in iztek subjektivnega roka, na subjektivni rok pa lahko vpliva le absolutni zastaralni rok. Postopek prenehanja pogodbe o zaposlitvi se je pričel z vročitvijo odpovedi dne 21. 3. 2024. Toženec je tožniku pojasnil, da je bil 29. 2. 2024 vložen predlog za uvedbo stečaja in je dne 16. 3. 2024 prejel poziv, naj se opredeli do predloga, kateremu ni imel namena nasprotovati, ker ni imel dokazov, da bi to lahko ustavil. Pojasnil mu je, da čeprav je varovana kategorija, to ne vpliva, ker gre za postopek prenehanja delodajalca. Objektivni rok mu je tako začel teči 21. 3. 2024 in ker ni imel razloga za izpodbijanje odpovedi, saj je verjel, da mu pravica ni bila kršena, tožbe takrat ni vložil. Med 27. 9. 2024 in 4. 10. 2024 je med uveljavljanjem pravic iz naslova brezposelnosti izvedel, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, ker je bila odpoved podana pred izdajo sklepa o uvedbi stečajnega postopka. Tožbo je vložil v 30 dneh od 27. 9. 2024, kar je pravočasno, glede na subjektivni rok. Sodišče bi moralo odločiti, ali je bila odpoved zakonita, kdaj je uveden postopek prenehanja delodajalca, ob vložitvi predloga za uvedbo stečaja, ob izdaji poziva dolžniku, ali ko je izdan sklep o pričetku stečaja in ali je to v tem primeru sploh relevantno za presojo zakonitosti odpovedi. Predlaga, da se sklep odpravi in tožbo vzame v obravnavo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Ne gre za subjektivni in objektivni rok za vložitev tožbe, kot to zmotno uveljavljal pritožba, ampak za zakonski prekluzivni rok, ki se ne mora podaljšati. Rok za podajo tožbe prične teči od dneva, ko je bila delavcu vročena odpoved, oziroma če delavec odpovedi ni prejel, od dneva, ko je bil seznanjen s tem, da mu je delovno razmerje prenehalo.

6.Tožniku je bila odpoved vročena dne 21. 3. 2024 in takrat mu je pričel teči 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Na tek roka ne vpliva okoliščina, da je tožnik do pogovora s strokovnimi službami na Zavodu za zaposlovanje RS v A. menil, da je bila odpoved zakonita. Tožnik bi moral tožbo vložiti najkasneje do 22. 4. 2024. Ker je tožbo vložil 10. 10. 2024, je zamudil prekluzivni rok, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.

7.Ker delavec z iztekom prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 izgubi pravico do uveljavljanja sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanja delovnega razmerja, sodišče ne more vsebinsko presojati, ali je bila odpoved zakonita, kdaj bi jo delodajalec lahko podal, ob izdaji sklepa o uvedbi stečaja ali ob vložitvi predloga za uvedbo stečaja.

8.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 200, 200/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 274/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.