Jedro

Po določilu 41. člena SPZ se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. V obravnavanem postopku bi toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica imela že ob zaključku postopka. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Graja stališče sodišča, da morebitna vknjižba lastninske ali solastninske pravice na drugo osebo in ne na toženko, pri nepremičnini, iz katere se zahteva izselitev, ne more predstavljati ovire za odločitev o zahtevku v tej pravdi. Toženka je namreč zatrjevala, da je edina dedinja po pokojni materi A. A., s čimer je ob ničnosti darilne pogodbe pridobila solastninsko pravico na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva, kar je izkazovala s sklepom o dedovanju. V tožbi je tudi navedla, da je nepremičnina skupno premoženje pokojnih staršev, torej da delež te nepremičnine spada v zapuščino po njenem pokojnem očetu, česar pa s tožbenim zahtevkom še ne uveljavlja. Dediščinske tožbe res ni vložila, saj zanjo niso izpolnjeni pogoji. Ni bistveno, s kakšnim tožbenim zahtevkom toženka v zadevi I P 000/2021 uveljavlja svoje pravice, niti kako zahtevno je dokazovanje dejstev, na katere opira tožbeni zahtevek. Bistveno je, da preko uspešne uveljavitve zahtevka na ničnost darilne pogodbe in neveljavnost vknjižbe lastninske pravice, s katero nastane dodatno najdeno premoženje po pok. A. A., solastninsko pravico pridobi kot dedinja. Stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek ne more predstavljati predhodnega vprašanja za odločitev, je tako materialnopravno zmotno, sodišče pa je napačno ugotovilo tudi dejansko stanje, ker ni ugotavljalo razlogov smotrnosti, ki morajo biti podani pri prekinitvi postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala, da jo sodišče zavrže. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma odgovarja na navedbe iz odgovora na pritožbo o dopustnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep. ZPP v drugem odstavku 211. člena določa izjemo, ko pritožba zoper sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, ni dopustna. Pogoj je, da sodišče tak sklep sprejme na naroku ter hkrati sklene, da postopek takoj nadaljuje. V obravnavani zadevi je sodišče sklep sprejelo izven naroka za glavno obravnavo (po dveh izvedenih narokih) in po opravljenih pripravah na prvi narok, prav tako ni hkrati sklenilo, da z obravnavanjem zadeve nadaljuje. Posebna pritožba je zato dopustna, na kar sta bili stranki v pravnem pouku pravilno opozorjeni1. 6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da obstoj solastninske pravice toženke na nepremičnini, iz katere je predlagana njena izselitev, predstavlja predhodno vprašanje za odločanje v tem postopku. Predlog za prekinitev postopka je zavrnilo, ker je ocenilo, da odločitev o zahtevku, s katerim toženka kot tožnica pred Okrožnim sodiščem v Kranju v postopku I P 000/2021 zahteva ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, sklenjene med tožnico in materjo pravdnih strank A. A., in vknjižbo nepremičnine na prvotno, sedaj že pokojno lastnico, ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja. Takšna razlaga je po oceni pritožbenega sodišča preozka, zato ji ne pritrjuje.

7. Po določilu 41. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja2 na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. Zadeva zato vsebinsko ni primerljiva z zadevo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1925/2021, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, saj se je tam zatrjevana rešitev predhodnega vprašanja nanašala na pravnoposlovno pridobitev, kjer se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, medtem ko bi v obravnavanem postopku toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica že imela ob zaključku postopka.

8. Po določilu 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Gre za odločitev, ki je v dispoziciji sodišča in ne strank. Sodišče mora tako skrbno pretehtati, ali je prekinitev smotrna glede na tek drugega postopka in možnost njegove hitre rešitve, ter svojo odločitev obrazložiti. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.

9. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo napačno materialnopravno stališče glede vprašanja, ali odločitev v zadevi I P 000/2021 rešuje predhodno vprašanje lastništva nepremičnin, iz katerih je zahtevana izselitev, pri čemer o razlogih za smotrnost prekinitve tudi ni navedlo razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. V nadaljevanju sojenja naj sodišče oceni, ali je prekinitev smotrna glede na dosedanji potek postopka, ki teče že šesto leto, pa tudi glede na predvidljivost teka in uspeha toženke v zadevi I P 000/2021. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbi VSL I Cp 809/2018 in VSL II Cp 688/2016. 2 V sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča na Jesenicah D 00/2014 je toženka razglašena za edino dedinjo po materi, saj se je tožnica dedovanju odpovedala.