Jedro

S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da v skupno premoženje nepravdnih strank spada tudi znesek 20.904,47 DEM in da je njun delež na tem za vsakega do 1/2. Takšen zahtevek je sicer obligacijskopravnega značaja in daje njegovemu upravičencu legitimacijo za dajatveno tožbo v pravdnem postopku in tudi pravnomočna (ugotovitvena) sodba njegove narave ne spreminja. Zmotno je zato stališče predlagateljice, da je pridobila lastninskopravno upravičenje na tem znesku, saj ne gre za individualno določeno stvar.

Fizična delitev stvari (zneska denarja) na način iz 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP ni mogoča. Kršitev 1. odst. 17. čl. ZNP predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 37. čl. ZNP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo delni umik predloga za delitev premičnin, predlog za delitev deviznih sredstev pa zavrnilo.

Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pravdnem postopku pod opr. št. P 189/98 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Kočevju je bilo s sodbo odločeno, da predstavlja znesek 20.904,47 DEM skupno premoženje strank z deležem vsakega do 1/2. Razmerje lastninskih deležev je torej že bilo določeno, vendar pa nasprotni udeleženec tega zneska ni izročil predlagateljici. Zato predlagateljica v tem postopku uveljavlja, da se to skupno premoženje v deležu 1/2 v njeno korist razdruži tako, da sodišče naloži nasprotnemu udeležencu, da ji izplača znesek 10.452,23 Dem. Ne strinja se, da gre v njenem primeru le za obligacijski zahtevek, saj je bil njen delež do 1/2 kot lastninsko upravičenje že ugotovljen v pravdnem postopku, v tem postopku pa gre le za postopek razdelitve tega skupnega premoženja. Predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se ugodi predlogu za razdružitev deviznih sredstev, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vsebine pritožbe in pritožbenega predloga je razvidno, da predlagateljica izpodbija le tisti del izreka prve stopnje, s katerim je bil njen predlog zavrnjen in le v tem delu je pritožbeno sodišče tudi preizkusilo izpodbijani sklep (1.odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

Pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka predlagateljica ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 37. čl. ZNP) ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP.

Kot ugotavlja sodišče prve stopnje v sklepu in potrjuje tudi predlagateljica v pritožbi, je bilo s pravnomočno sodbo opr. št. P 189/89 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Kočevju pravnomočno ugotovljeno, da v skupno premoženje nepravdnih strank spada tudi znesek 20.904,47 DEM in da je njun delež na tem za vsakega do 1/2. Takšen zahtevek je sicer obligacijskopravnega značaja in daje njegovemu upravičencu legitimacijo za dajatveno tožbo v pravdnem postopku in tudi pravnomočna (ugotovitvena) sodba njegove narave ne spreminja. Zmotno je zato stališče predlagateljice, da je pridobila lastninskopravno upravičenje na tem znesku, saj ne gre za individualno določeno stvar. Fizična delitev stvari (zneska denarja) torej na način iz 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP ni mogoča. Sodišče prve stopnje je zato popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Resda bi takšna situacija narekovala postopanje sodišča prve stopnje po 1. odst. 17. čl. ZNP, torej ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnom sodiščem. Vendar pa navedeno predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 37. čl. ZNP, ki pa je predlagateljica, kot že rečeno, ne uveljavlja. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).