13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., C. C. iz Z. Z. in Č. Č. iz V., ki jih zastopa D. D., odvetnik v U. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 643/2001 z dne 14. 5. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 340/97 z dne 6. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožniki so s tožbo zahtevali odpravo služnostne pravice poti na parcelah, katerih solastniki so. Sodišče prve stopnje je njihov zahtevek zavrnilo. Hkrati je sodišče ugodilo zahtevku iz nasprotne tožbe, da so ustavni pritožniki dolžni odstraniti ograjo na teh parcelah in omogočiti lastnikom gospodujočih zemljišč uporabo služnostne poti za hojo in vožnjo (zaradi obdelave vinogradov na gospodujočih zemljiščih), kakor tudi vknjižbo te pravice v zemljiško knjigo. Višje sodišče je pritožbi ustavnih pritožnikov ugodilo le v tistem delu, kjer je sodišče prve stopnje odločilo po nasprotni tožbi o širini služnostne poti za hojo in vožnjo.

2.Pritožniki zatrjujejo kršitev človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Kršitev te pravice utemeljujejo z navedbo, da pomenita obe izpodbijani sodbi odstop od sodne prakse, ki stvarne služnosti ustanavlja le v primerih, ko je to nujno in ko ni mogoče na drug način upravljati z gospodujočo nepremičnino. Sodiščema očitajo, da sta s stališčem, da je za obstoj služnosti dovolj, če je lastniku gospodujočega zemljišča bolj udobno obdelovati to zemljišče z izkoriščanjem služečega zemljišča, posegli v njihovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) izven okvirov omejitev, ki jih dopušča 67. člen Ustave. Pritožniki obema sodiščema očitajo, da nista upoštevali, da imajo lastniki gospodujočega zemljišča dostop do slednjega z vseh drugih strani, kakor tudi, da nista pravilno ocenili razmerja med koristjo in obremenjenostjo gospodujočega in služečega zemljišča.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic, ki naj bi jo sodišči zagrešili z odstopom od sodne prakse, pritožniki sicer zatrjujejo, a z ničimer ne izkažejo. S pavšalnim sklicevanjem na sodno prakso, ne da bi pri tem navedli konkretne primere iz sodne prakse, ki bi potrjevali njihove navedbe, kršitve te ustavne pravice ni mogoče utemeljiti.

5.Pritožniki zatrjujejo, da sta sodišči z izpodbijanima sodbama posegli v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in na nedopusten način omejili gospodarsko funkcijo te lastnine (67. člen Ustave) . Ta očitek se izkaže kot neutemeljen. Sodišči sta odločali o ukinitvi (odpravi) služnostne pravice. Zgolj zavrnitev zahtevka za ukinitev služnostne pravice še ne pomeni posega v lastninsko pravico.

Navedbe pritožnikov, da sodišči nista pravilno ocenili razmerja med koristjo in obremenjenostjo gospodujočega in služečega zemljišča, po vsebini pomenijo zatrjevanje nepravilne uporabe materialnega prava, v kar se Ustavno sodišče glede na svojo pristojnost ne more spuščati. Očitek sodiščema, da nista upoštevali, da imata lastnika gospodujočega zemljišča drug možen dostop do svojega zemljišča - glede na tožbeni zahtevek - pomeni nestrinjanje z oceno sodišč, da ni prišlo do sprememb bistvenih okoliščin v zvezi z uporabo gospodujočega zemljišča, v kar se Ustavno sodišče glede na svojo pristojnost prav tako ne more spuščati.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo ustavni pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger