Jedro

Okoliščina, da sodnica, ki je izdala s pritožbo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje, sedaj sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v Kopru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o pritožbi, ne spada mednje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožničino tožbo delno zavrglo, delno pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Odločitev prvostopenjskega sodišča tožnica izpodbija s pritožbo, v kateri je predlagala tudi, naj za odločitev o tem pravnem sredstvu Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče druge stopnje. Predlog utemeljuje s trditvijo, da sodnica, ki je izdala izpodbijano prvostopenjsko odločbo, sedaj sodniško funkcijo opravlja prav na Višjem sodišču v Kopru, ki bi bilo sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njeni pritožbi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v posamezni konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti: Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da sodnica, ki je izdala s pritožbo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje, sedaj sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v Kopru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o pritožbi, po oceni Vrhovnega sodišča ne spada mednje.

6. Ker v predlogu za delegacijo uveljavljana okoliščina ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tožničin predlog zavrnilo.