Jedro

Samostojni podjetnik je davčni zavezanec iz poslovne dejavnosti, dokler ni izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26. 2. 2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu o prisilni izterjavi dolga iz sredstev na njegovem računu z dne 15. 9. 2000. Z njim je Davčni urad Ljubljana, začel zoper tožnika postopek prisilne izterjave dolžnega zneska v tam navedenem znesku na podlagi seznama zaostalih obveznosti z dne 15. 9. 2000 kot izvršilnega naslova z rubežem denarnih sredstev na njegovem računu na podlagi 40. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP.

2. Sodišče prve stopnje v sodbi pritrjuje odločitvi tožene stranke in prvostopnega organa ter navaja, da so ugovori tožnika take narave, da z njimi ne more uspeti in se sklicuje na določbo prvega odstavka 46. člena ZDavP.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je svojo poslovno dejavnost odjavil s 1. 1. 1999 in da so akontacije davka za leto 1999 neupravičene ter predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi odločbo tožene stranke in sklep organa prve stopnje.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru se je potekal tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporna pravilnost seznama zaostalih obveznosti. Tožnik namreč navaja, da je svojo poslovno dejavnost odjavil s 1. 1. 1999, zato ga davčne obveznosti iz poslovne dejavnosti za leto 1999 ne morejo obremenjevati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v davčnem postopku (nanj je revizijsko sodišče vezano in glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 tudi ni pristojno za presojo njegove pravilnosti) pravilno presodilo, da je sklep o prisilni izterjavi dolga iz sredstev na njegovem računu z dne 15. 9. 2000 (izdan v ponovljenem postopku), pravilen in pravilno temelji na določbah 40., 42., 43., 44. in 46. člena ZDavP.

10. Navedba tožnika, da je bil izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov že z dnem 1. 1. 1999, je protispisna. V upravnem spisu se namreč nahaja listina, da je tožnik 15. 11. 1999 s svojo vlogo na Davčni upravi Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, predlagal izbris iz registra samostojnih podjetnikov. Prav tako se v upravnem spisu nahaja listina, da je bil tožnik dne 1. 12. 1999 izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. Zaradi navedenega je predloga tožnika, naj sodišče opravi poizvedbe o tem, kdaj je bil izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov, neupošteven. Sporne akontacije se torej nanašajo na obdobje, ko je tožnik še imel prijavljeno dejavnost. 11. Ker tožnik zapadlih davkov ni plačal v predpisanih rokih, je bil zoper njega v skladu s 40. členom ZDavP pravilno in utemeljeno uveden postopek prisilne izterjave davčnega dolga. Izpodbijani sklep vsebuje vse obligatorne sestavine, določene v 43. členu ZDavP, pri čemer je izvršilni naslov (ker tožnik dolguje davek iz več let in iz različnih odločb) seznam zaostalih obveznosti, ki je sestavni del prvostopnega sklepa. V seznamu zaostalih obveznosti je za vsako vrsto obveznost naveden izvršilni naslov, datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova, višina dolga in višina obresti, kar je v skladu z določbami 43. in 44. člena ZDavP.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožniku v predhodnem odmernem postopku že dana možnost izpodbijati izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi pa ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo, to je izvršilnega naslova (prvi odstavek 46. člena ZDavP).

13. V upravnem sporu se pravilnost in zakonitost upravnega akta presojata glede na dejansko in pravno stanje ob odločitvi o pravici, kar je praviloma v upravnem postopku ob odločanju prvostopnega upravnega organa. Po presoji Vrhovnega sodišča je bil sklep o prisilni izterjavi pravilen in zakonit. Priloge (kartica pomožne knjige, dohodninska odločba za leto 1999, zapisnik z dne 8. 12. 2003), ki jih je tožnik priložil reviziji, so tako pravno nepomembne novote. Sicer pa smejo stranke v skladu s 87. členom ZUS-1 v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka v upravnem spor, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšnih ugovorov pa revident nima.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.