Jedro

(Nova) dejstva in okoliščine, za katere tožnik meni, da dajejo podlago za zaključek, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh in zaradi česar bi bila odobritev BPP razumna in upravičena, ne pomenijo bistvene spremembe v dejanskem stanju oziroma pravni podlagi, na katero tožnik opira prošnjo za BPP. (Novo) dejstvo, da je bila ovadba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti zavržena, ne predstavlja odločilne okoliščine pri reševanju zadeve. Za presojo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja krive ovadbe namreč ni odločilno, da je državni tožilec odstopil od pregona za kaznivo dejanje, za katero je bila podana. O obstoju znakov kaznivega dejanja krive ovadbe pa na podlagi golega podatka o zavrženju ovadbe zaradi kaznivega dejanja, za katero je bila (kriva) ovadba podana, ni mogoče sklepati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrgel tožnikovo prošnjo za BPP z dne 27. 10. 2011, s katero je ta prosil za BPP v kazenski zadevi I Kpd 86309/2010, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu zoper obdolženko A.A. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po členu 283/1 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zaradi vložitve obtožnega predloga v vlogi oškodovanca kot tožilca. Prošnjo je zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, potem ko je ugotovil, da je prošnjo tožnika v isti zadevi že zavrnil z odločbo št. Bpp 114/2011 z dne 7. 4. 2011 ter da se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katerih je tožnik temeljil svoj zahtevek, od tedaj nista v ničemer spremenila.

Tožnik v tožbi navaja, da je prošnjo za BPP vložil, ker je s strani Okrajnega sodišča v Novem mestu prejel 12. 10. 2011 poziv, naj kot oškodovanec zoper obdolženo A.A. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 vloži obtožni predlog, sicer se bo štelo, da je od pregona odstopil. V prošnji je navedel, da mu je bila v postopkih, ki so neposredno povezani s predmetno zadevo, že odobrena BPP, zato je predlagal, naj organ vpogleda v to dokumentacijo in potrdila ter mu določi istega odvetnika, kot ga zastopa v že navedenih zadevah. Tožnik je namreč na podlagi odločbe Bpp 29/2011 dobil pravico do BPP v pravdnih zadevah pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 298/2010 in P 329/2010, ki se po združitvi vodita pod P 298/2010, zaradi razveze zakonske zveze in plačila preživnine bivšemu zakoncu. V navedeni zadevi je bila 22. 6. 2011 izdana delna sodba, s katero je sodišče razsodilo, da se zakonska zveza med tožnikom in A.A. razveže, v 3. točki obrazložitve sodbe pa sodišče navaja, da o preživninskem zahtevku tožnika še ni mogoče dokončno odločiti zaradi še ne pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki teče zoper tožnika (I Kpd 83596/2010, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti A.A. po prvem odstavku 135. člena KZ-1), zato je postopek o preživnini prekinilo do pravnomočno končanega postopka. Tožnik je v zadevi I Kpd 83596/2010, za katero mu je bila dne 1. 6. 2011 priznana pravica do BPP z odločbo Bpp 223/2011, dobil 10. 11. 2011 obvestilo s strani državnega tožilca, s katerim ga ta kot obdolženca obvešča, da je bila kazenska ovadba z dne 13. 8. 2010 zoper njega zavržena. V tem postopku je bilo ugotovljeno tudi, kar izhaja iz zapisnika o zaslišanju tožnika z dne 27. 6. 2011, da mu je A.A. poslala rojstnodnevno čestitko, kar dokazuje, da je zoper tožnika podala krivo ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj je popolnoma nelogično, da bi kot oškodovanka obdolžencu kasneje čestitala. Iz tega izhaja tudi upravičenost postopka zoper obdolženo A.A. v zadevi I Kpd 86309/2010, za katero je tožnik prosil za BPP. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ za BPP ni upošteval, da je v zadevi prišlo do bistvene spremembe dejanske oziroma pravne podlage, čeprav bi moral vpogledati v spis I Kpd 86309/2010, do sprememb pa je prišlo tudi v zadevah P 298/2010 in I Kpd 83596/2010, in sicer po 7. 4. 2011, ko je bila izdana odločba Bpp 144/2011. Glede na to ima tožnik verjetne izglede za uspeh v zadevi I Kpd 86309/2010, zato je odobritev BPP razumna in upravičena. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je tožnik upravičen do zaprošene BPP od 28. 10. 2011 dalje oziroma podrejeno, naj zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača očitek tožnika, da organ za BPP ni vpogledal v spise, ki jih je ta v prošnji navedel kot pomembne za presojo spremenjenih okoliščin. Navaja, da okoliščina, da je A.A. dne 20. 6. 2011 tožniku poslala čestitko za rojstni dan, ne predstavlja takšne spremembe dejanskega stanja, ki bi lahko vodila do drugačne odločitve v zadevi I Kpd 86309/2010, torej da bi tožnik imel verjetne izglede za uspeh v postopku. Tudi dejstvo, da je bila ovadba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 135/1 KZ-1 zavržena, ne predstavlja odločilne okoliščine pri reševanju zadeve I Kpd 86309/2010; za presojo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja krive ovadbe namreč ni pomembno, ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno. Nepomembno pa je tudi s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je odločitev v zadevi I Kpd 86309/2010 odločilna za rešitev pravde v zadevi P 298/2010, ki o preživninskem zahtevku še teče. Iz obrazložitve delne sodbe izhaja, da o preživninskem zahtevku še ni mogoče dokončno odločiti zaradi nepravnomočno končanega kazenskega postopka zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 135/1 KZ-1, ne zaradi postopka v zadevi I Kpd 86309/2010. Nepomembna je tudi s strani tožnika zatrjevana okoliščina, da so se verjetni izgledi za uspeh v zadevi I Kpd 83596/2010 spremenili, in naj bi to vodilo v drugačno odločitev organa za BPP. Okoliščine, ki jih tožnik v tožbi uveljavlja kot odločilne, tako še ne pomenijo pravno relevantne spremembe dejanske podlage. Zato tožena stranka meni, da je odločitev o zavrženju tožnikove nove prošnje za BPP pravilna ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali bi organ za BPP moral, glede na dejstva in okoliščine, na katere se tožnik v tožbi sklicuje v smislu, da predstavljajo odločilno spremembo v pravnem oziroma dejanskem stanju tožnikove prošnje za BPP za kazensko zadevo I Kpd 86309/2010, njegovi ponovni prošnji z dne 27. 10. 2011, potem ko je o njegovi (prvi) prošnji za BPP za navedeno kazensko zadevo že odločil z odločbo Bpp 114/2011 z dne 7. 4. 2011 ter jo zavrnil, po opravljeni meritorni obravnavi ugoditi.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v ponovni prošnji za BPP za kazensko zadevo I Kpd 86309/2010 ni navedel, da se je dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira njegova prošnja za BPP, spremenila, ter v čem. Glede na prošnjo naj bi organ za BPP upošteval „vso dokumentacijo in navedbe iz odločb Bpp 29/2011 in Bpp 223/2011“ ter okoliščino, da je od odločitve kazenskega sodišča odvisna pravica do preživnine tožnika ter da je že zaradi tega pomembno, da se v kazenskem postopku I Kpd 86309/2010 ugotovi, da je obd. A.A. storila očitano ji kaznivo dejanje krive ovadbe po členu 283/1 KZ-1. Zato po presoji sodišča organu za BPP, ki se v izpodbijani odločbi sklicuje na razloge odločbe Bpp 114/2011 z dne 7. 4. 2011 (iz te pa izhaja, da je bila tožnikova prošnja za BPP za kazensko zadevo I Kpd 86309/2010 - za prevzem kazenskega pregona zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po členu 283/1 KZ-1 - zavrnjena iz razloga, ker je organ presodil, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, potem ko je pri presoji upošteval podatke zadeve I Kpd 86309/2010, zakonske znake kaznivega dejanja po členu 283/1 KZ-1 ter dokazna standarda utemeljenega suma - za katerega je pristojni državni tožilec presodil, da ni podan ter je iz tega razloga kazensko ovadbo zavrgel s sklepom Kt 948/10 z dne 28. 10. 2010 - ter gotovosti, potrebne za izrek obsodilne sodbe) ter še navaja, da je ugotovil, da se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na kateri tožnik temelji svojo prošnjo za BPP, od prejšnje odločitve v zadevi nista v ničemer spremenila, ni mogoče očitati kršitev pravil postopka. Prošnja namreč po povedanem ni obsegala trditev ter navedbe dejstev in okoliščin, o katerih bi se organ moral opredeliti, kako jih je presodil oziroma da je presodil, da ne dajejo podlage za ponovno meritorno odločanje o dodelitvi BPP.

(Nova) dejstva in okoliščine, za katere tožnik meni, da dajejo podlago za zaključek, da ima tožnik verjetne izglede za uspeh v zadevi I Kpd 86309/2010, in zaradi česar bi bila odobritev BPP razumna in upravičena, navaja v tožbi. Do teh pa se opredeli tožena stranka v odgovoru na tožbo, da ne pomenijo bistvene spremembe v dejanskem stanju oziroma pravni podlagi, na katero tožnik opira prošnjo za BPP ter pritrdi enakemu zaključku organa za BPP v izpodbijani odločbi. Sodišče se z njo strinja.

(Novo) dejstvo, da je bila ovadba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 135/1 KZ-1, ki jo je podala A.A., zavržena, tudi po presoji sodišča ne predstavlja odločilne okoliščine pri reševanju zadeve I Kpd 86309/2010; za presojo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja krive ovadbe, ti pa bi morali biti ugotovljeni za izrek obsodilne sodbe, namreč ni odločilno, da je državni tožilec (zaradi obstoja katere od okoliščin, ki jih določa ZKP, in te tožnik niti ne navaja) odstopil od pregona za kaznivo dejanje, za katero je bila podana. Po prvem odstavku 283. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje krive ovadbe, kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil. To pa pomeni, da so v ravnanju podani znaki kaznivega dejanja, če je naznanitev kaznivega dejanja lažna in zavestna, in če torej naznanjeno dejanje ni bilo resnično storjeno. O obstoju teh znakov pa na podlagi golega podatka o zavrženju ovadbe zaradi kaznivega dejanja, za katero je bila (kriva) ovadba podana, ni mogoče sklepati. Glede na to novo dejstvo zavrženja kazenske ovadbe zaradi ogrožanja varnosti, podane zoper tožnika s strani A.A., na katero se sklicuje tožnik v tožbi, ni dejstvo, ki bi bilo odločilno za presojo verjetnih izgledov za uspeh tožnika v kazenski zadevi, vodeni zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe.

Prav tako po presoji sodišča tudi (novo) dejstvo, ki izhaja iz zadeve I Kpd 83596/2010, da je A.A. tožniku 20. 6. 2011 poslala čestitko za rojstni dan, ni pravno pomembno dejstvo, ki bi vplivalo na presojo verjetnih izgledov tožnika za uspeh v zadevi I Kpd 86309/2010. Poslana rojstnodnevna čestitka namreč ne dokazuje znakov kaznivega dejanja krive ovadbe (lažne in zavestne naznanitve dejanja, ki resnično ni bilo storjeno).

Tudi (nova) okoliščina, ki izhaja iz delne sodbe z dne 22. 6. 2011 v zadevi P 298/2010, da je odločitev v kazenskem postopku zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 135/1 KZ-1 predhodno vprašanje za odločitev o preživnini (v smislu tretjega odstavka 81. člena ZZZDR), je za presojo verjetnega izgleda tožnika za uspeh v zadevi I Kpd 86309/2010 pravno nepomembna. Iz sodbe sicer ne izhaja, da je za odločitev o preživnini pomemben izid zadeve I Kpd 86309/2010 (voden zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe), pač pa da je to izid v zadevi I Kpd 83596/2010 (vodeni zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 135/1 KZ-1). Tudi kolikor bi tožnik menil, da je posredno pomemben tudi izid v zadevi I Kpd 86309/2010 (na kar bi kazalo njegovo sklicevanje na zavrženje kazenske ovadbe zoper njega kot pomembno za zadevo I Kpd 86309/2010), pa s sklicevanjem na pomembnost zadeve za tožnika ta v bistvu zatrjuje izpolnjevanje pogoja iz druge alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se tudi upošteva pri presoji dodelitve BPP, ne more pa za okoliščino pomembnosti izida kazenske zadeve I Kpd 86309/2010 zatrjevati, da ta kaže na verjeten izgled tožnika za uspeh v tej zadevi, kajti pomembnost zadeve ni v logični povezavi z izgledom za uspeh v tej zadevi.

Glede na povedano tudi po presoji sodišča nova dejstva in okoliščine, na katere se tožnik sklicuje v tožbi, ne pomenijo pravno relevantne spremembe dejanske podlage, ki jo organ za BPP upošteva na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP (dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP) ter na njeni podlagi presoja, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh - prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP - izpolnjevanje (tudi) tega pogoja pa je za dodelitev BPP potrebno.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba tako pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).