Jedro

Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 300.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo iz škodnega dogodka 8. 12. 2015 (estetski operativni poseg) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila in za plačilo pravdnih stroškov (točka I izreka). O pravdnih stroških je odločilo po temelju glede na uspeh v pravdi, tako da mora stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, toženki povrniti tožnica (točka II) izreka.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.

Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sodbe po izvedbi pritožbene obravnave in zaslišanju tožnice tako, da se razsodi o višini odškodnine. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico za toženo stranko. Podaja svoj opis dejanskega stanja o pripravah na operacijo, izvedbi operativnega posega in nadaljnjem zdravljenju. Tožnica ima še danes bolečine, ne more obrniti glave. Po mnenju izvedenca je posledica operativnega posega omejen zasuk glave za 50 %, guba na vratu ter nesimetričnost, operacija je bila neuspešna. Podane so kršitve določb pravdnega postopka. Sodba je pomanjkljiva, razlogi so si v nasprotju, o odločilnih dejstvih jih ni. Med njimi in izvedenimi dokazi je bistveno nasprotje. Dejansko stanje o strokovni napaki in obsegu ter vsebini pojasnilne dolžnosti je napačno ugotovljeno, napačno je uporabljeno materialno pravo. Pritožbene navedbe bodo podrobneje povzete v nadaljevanju, ko bo pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste pritožbene očitke, ki so ključni za preizkus izpodbijane odločitve (prvi odstavek 360. člena ZPP).

3.Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev, potrditev sodbe sodišča prve stopnje ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za nematerialno škodo zaradi zatrjevane medicinske napake pri lepotni operaciji, ki je bila 8. 12. 2015 opravljena pri toženi stranki (prišlo naj bi do poškodbe 11. možganskega živca s prerezanjem sternokleidomastoidne mišice) in zaradi opuščene pojasnilne dolžnosti (za lepotno operacijo obraza ni podala soglasja, strinjala se je le z liposukcijo podbradka; o tveganjih ni bila poučena; ni podpisala/dala soglasja za celoten face lifting obraza). Zaradi zatrjevane strokovne napake in neizvedene pojasnilne dolžnosti po tožbenih trditvah pritožnica še vedno trpi zelo hude bolečine od posega naprej, ki rezultirajo v izgubah zavesti, jemanju analgetikov, obiskih zdravnikov in fizioterapije. Tožničina zunanjost je spremenjena (ena rama je nižja od druge, spremenjena je obrazna mimika, njen izgled je nesimetričen), ne živi več normalno, temveč v stalni negotovosti pred slabšanjem stanja in novimi posegi.

6.Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo tožnico in njenega bivšega moža, zakonitega zastopnika tožene stranke, operaterja (dr. A. A.) in lastnika klinike (dr. B. B.), vpogledalo fotografije tožnice in predloženo listinsko dokumentacijo ter pridobilo pisno mnenje izvedenca plastične kirurgije s pisno dopolnitvijo in neposrednim zaslišanjem izvedenca na naroku. Zavrnilo je tožbeni zahtevek po obeh podlagah.

7.Na podlagi mnenja izvedenca je ugotovilo, da je do delne (blage) poškodbe 11. možganskega živca prišlo v procesu brazgotinjenja tkiva (po posegu) in ne pri manipulaciji s kirurškim orodjem ali nepravilnim rezom operaterja (kot je trdila in dokazovala tožnica), da gre za zaplet pri zdravljenju in ne strokovno napako (ugotovitve v točkah 13 do 18 sodbe).

8.Glede pojasnilne dolžnosti pa je ugotovilo, da je bila opravljena pravilno (dokazna ocena v točkah 19 do 36 sodbe) in sicer ustno (prvi obisk tožnice na kliniki tožene stranke leto dni pred operacijo, posvet pri operaterju septembra 2015, posvet z operaterjem na dan posega 8. 12. 2015) in pisno (lastnoročno podpisana soglasja na privolitvenih obrazcih - točke 31 do 33 sodbe). Na podlagi mnenja izvedenca je ugotovilo, da se poškodba 11. možganskega živca ne pričakuje in je redka, na podlagi privolitvenih obrazcev pa, da je tožnica za vse opravljene posege (operativni poseg lifting lic in vratu, liposukcija podbradka in zgornje blefaroplastike), veljavno privolila ter da je bila pojasnilna dolžnost glede vseh posegov pravilno izpolnjena, vključno s pojasnilom o možnem tveganju glede poškodbe živcev, ki se je uresničilo.

9.Pritožbeno sodišče navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje sprejema in ugotavlja, da so vsa relevantna dejstva o načinu in izvedbi operativnega posega ter o opravljeni pojasnilni dolžnosti ter vzročni zvezi med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo, pravilno ugotovljena.

10.Pri odločanju o zatrjevani medicinski napaki je sodišče pravilno izhajalo iz materialnopravnih določb prvega odstavka 147. člena OZ,

o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, v zvezi z določbami istega zakona o pogodbeni odškodninski odgovornosti (239. do 246. člen OZ), in o potrebni skrbnosti pri opravljanju zdravniške dejavnosti (6. člen OZ). Za uspeh v odškodninski pravdi mora pacient zatrjevati in dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene dolžnosti, da je nastala škoda in da obstaja vzročna zveza med kršitvijo dolžnosti in škodo. Strokovna napaka zdravnika je podana, ko njegovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine. Odločilno je vprašanje dolžne skrbnosti, to je ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pojem medicinske napake. Dolžnik se svoje odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti. Dokazati mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe ni mogel pravilno izpolniti ter jih ni mogel preprečiti, odpraviti in se jim izogniti. Vzročna zveza med napačnim zdravljenjem in oškodovanjem pravno varovane dobrine pa se ugotavlja s standardom pretežne verjetnosti. Tožnik mora z verjetnostjo, višjo od 50 %, dokazati, da je ravnanje odgovorne osebe vzrok za nastalo škodo.

11.Tudi glede pojasnilne dolžnosti je materialno pravo pravilno uporabljeno. Sodišče je pravilno navedlo in izhajalo iz specialnih določb 20. člena ZPacP

v zvezi s 1. in 45. členom ZZDej.

Nasprotno pritožbeno zatrjevanje je zmotno.

12.Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sprejeti dokazni oceni in odločitvi, da v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve pogodbe ne pri opravljanju medicinskega posega ne pri podajanju pojasnilne dolžnosti in da odškodninska odgovornost tožene stranke za tožničino škodo ni podana.

13.V obsežnem dokaznem postopku so bili izvedeni potrebni dokazi. Nepotrebni so bili obrazloženo in utemeljeno zavrnjeni. Ocenjeni so pravilno po metodoloških napotkih 8. člena ZPP. Dokazna ocena in pravna odločitev sta pojasnjeni v pravilnih, popolnih in prepričljivih razlogih, ki omogočajo vsebinski preizkus. Očitanih procesnih kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter relativne kršitve 8. člena ZPP, ni. Pritožbeno ponujanje (drugačne) dokazne ocene, ki izraža nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno sodišča prve stopnje, samo po sebi ne predstavlja navedenih procesnih kršitev.

O medicinski napaki

14.Dejanske ugotovitve o izvedbi lepotnega kirurškega posega in vzrokih za ugotovljeno blago poškodbo 11. možganskega živca imajo oporo v pravilno ocenjenih ustnih dokazih (zaslišanje operaterja), listinskih dokazih (izvidih, na katere se sklicuje pritožba) ter izvedeniškem mnenju izvedenca plastičnega kirurga. Po pripombah tožene stranke je izvedenec podal pisno dopolnitev mnenja, nato je bil na naroku še zaslišan. Sodišče prve stopnje je njegovo mnenje pravilno povzelo v točkah 15 do 17 sodbe. Skupaj z drugimi dokazi ga je pravilno dokazno ocenilo. V pritožbi izpostavljenega sedanjega stanja tožnice ni prezrlo. V celoti ga je pravilno povzelo po pisnem mnenju oziroma ugotovitvah kliničnega pregleda z dne 7. 4. 2023, ki jih je izvedenec opisal na strani 7 in 8 mnenja na red. št. 73.

Očitki o protispisnosti so odveč.

15.Pritožnica izolirano, iztrgano iz celote izpostavlja le odgovore izvedenca na tista njena vprašanja, postavljena na naroku, ki ji gredo v korist (o omejeni gibljivosti glave, vidni gubi na vratu in nesimetričnem izgledu, nižji rami, kot možni posledici posega). S tem ne omaje celovite dokazne ocene in ugotovitve sodišča, da bistvenih funkcionalnih posledic ugotovljena okvara 11. možganskega živca pri tožnici ni pustila. Pa tudi ne zaključkov o najbolj verjetnem vzroku nastanka ugotovljene blage poškodbe 11. možganskega živca ne. Pritožnica ni imela nobenih pripomb na pisno mnenje in dopolnitev izvedeniškega mnenja. Pri zaslišanju izvedenca je aktivno sodelovala. Njegovemu mnenju na prvi stopnji ni v ničemer nasprotovala, ni mu očitala ne pomanjkljivosti niti predlagala dokazovanja z drugim izvedencem. Pritožbeni očitki o njegovi pristranskosti so prepozni, saj na prvi stopnji ni zahtevala njegove izločitve. V celoti so neutemeljeni. Enako velja za očitke o nepopolnosti mnenja (češ, da ni upošteval izpovedbe operaterja in listinskih dokazov). O pregledani medicinski dokumentaciji je sodišču podal pravilno poročilo, ne drži, da ni upošteval vseh izvidov ter da je tožničine težave prestavil za deset mesecev od posega. Pravilna je ocena sodišča, da je bilo njegovo mnenje jasno, strokovno pravilno in popolno. Vrednotenje dokazov in mnenja izvedenca ter na tej podlagi sprejemanje pravnih zaključkov o pravno relevantnih dejstvih (o zatrjevani strokovni napaki pri zdravljenju) ni stvar izvedenca, ampak sodišča. Zato tudi ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, da je izvedenec sodišču prepustil preveliko vlogo pri ugotavljanju napak pri zdravljenju.

16.Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je bila poškodba enajstega možganskega živca objektivno ugotovljena več mesecev po posegu in da je tožnica pomoč zaradi težav, ki jih je mogoče pripisati tej poškodbi, začela iskati po več mesecih po posegu. Dokazna ocena in ugotovitev, da je najverjetnejši vzrok za ugotovljeno okvaro živca proces brazgotinjenja (celjenja) tkiva po posegu, je pravilna in obrazložena s prepričljivimi, jasnimi razlogi, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje in jih ne ponavlja. V njih ni nasprotij, neskladij niti očitane protispisnosti z izvedeniškim mnenjem.

17.Ne drži pritožbena navedba, da je izvedenec povedal, da je do poškodbe gotovo prišlo pri kirurškem posegu. Objektivnih dokazov o morebitni mehanski poškodbi živca (prerezanje živca, poškodbe s kanilo) ni bilo. Izvedenec ni mogel z gotovostjo povedati, zakaj je do poškodbe živca prišlo. Kot priznava tudi pritožba, je le kot manj verjetno ocenil možnost, da bi bil živec ob posegu zajet v kirurški šiv, druge možnosti in vzroke (razen pri procesu brazgotinjenja po posegu), pa je izključil. Po njegovih strokovnih pojasnilih, ki jih pritožba ne izpodbija, se pojavijo znaki ujetosti živcev v brazgotinsko tkivo več mesecev po opravljenem posegu. Operater na proces brazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva.

Glede na dejanske ugotovitve, da je bila v obravnavanem primeru blaga poškodba enajstega možganskega živca objektivno ugotovljena in subjektivno opisana po več mesecih po posegu, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvaro živca proces brazgotinjenja, to je zaplet po opravljenem posegu in ne strokovna napaka operaterja. Ni mogoče slediti oceni pritožnice, da je z izvidi in izpovedbo operaterja dokazala, da je prišlo do zajetja živca v šiv ob operaciji in ne ob brazgotinjenju. Tovrstne napake tožnica ni niti zatrjevala (trdila je, da je prišlo do prerezanja živca) niti je ni dokazala s potrebno nadpolovično verjetnostjo. Za tak zaključek namreč ni nobene osnove niti v zaslišanju operaterja niti v medicinski dokumentaciji niti v izvedeniškem mnenju.

18.Zaplet, do katerega pride med sicer strokovno neoporečnim in z največjo profesionalno skrbnostjo vodenim zdravljenjem, se pojavi naključno. Kljub predvidljivosti ga ni mogoče preprečiti. Zato ne predstavlja medicinske napake. Glede na dejanske ugotovitve o nastalem zapletu po izvedbi obravnavanega operativnega posega, ki so oprte na strokovno izvedeniško mnenje, je zato tudi v obravnavanem primeru odgovornost za škodo zaradi zatrjevane, a ne dokazane medicinske napake, izključena.

O pojasnilni dolžnosti

19.Ne glede na to, ali je bila storjena medicinska napaka ali ne, je podana zdravnikova odškodninska odgovornost zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti, če je pacientu nastala pravno priznana škoda zato, ker se je uresničilo katero od tistih tveganj, na katera bi moral biti opozorjen, pa ni bil. Če je medicinski poseg opravljen brez privolitve pacienta, je protipraven zaradi nedovoljenega posega v njegovo telesno integriteto. Predpostavka za pravno veljavnost privolitve v medicinski poseg je pacientova informirana ozaveščena privolitev, opredeljena v 26. členu ZPacP, ki je neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, opredeljeno v 20. členu istega zakona, in ki obsega pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.

20.Pritožba pavšalno (ob sklicevanju na sodno prakso in teorijo) graja ugotovitve sodišča o pravilno in popolno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti. Navaja, da je prve informacije o želeni liposukciji podbradka pri toženi stranki tožnica iskala eno leto pred posegom, da je odločitev za estetsko operacijo sprejela po enem letu, da je na poseg čakala od jutra do 14.00 ure, da so ji dali v podpis več listin s splošnimi opozorili v zvezi s posegom in da ni vedela, da bo opravljen tudi lifting obraza, strinjala pa se je z blefaroplastiko, ter da operater ni govoril o zabrazgotinjenju, oziroma da o poškodbi živcev ni bila posebej informirana.

21.Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnica veljavno privolila v vse tri posege (liposukcija podbradka, face lifting obraza in blefaroplastika). Oporo je imela v pravilno ocenjenih listinskih dokazih - privolitvenih obrazcih, zaslišanju operaterja in tožnice. Dokazne ocene pritožnica z ničemer ne omaje.

22.ZPacP poudarja pisni način podajanja pojasnilne dolžnosti in izjave pacientove privolitve pri posegih, povezanih z večjim tveganjem in obremenitvijo. Za tak poseg mora dati zdravnik pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila (drugi odstavek 20. člena ZPacP), privolitev pacienta pa mora biti dokumentirana na privolitvenem obrazcu z vsebino, kot jo določa 27. člen ZPacP. Z zahtevo po strožji obličnosti želi zakon pri izvajanju volje pacienta opozoriti na resnost posega in s tem na težo njegove odločitve ter ga tako zavarovati pred hitrimi in nepremišljenimi odločitvami. Po drugi strani je pisna oblika (podpisani privolitveni obrazec) ključni dokaz za obstoj in vsebino privolitve, s čimer se varuje tako pacienta kot zdravnika. Če je podpisan, velja domneva o veljavno podani privolitvi. Ob ugotovitvah, da je pritožnica lastnoročno podpisala vse privolitvene obrazce, pritožnica te domneve ni z ničemer ovrgla.

23.Prav tako ni dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bila pravilno opozorjena na tveganje pri takih posegih. Da je bila o možnih zapletih z ujetostjo živcev v brazgotinasto tkivo opozorjena pisno, se je sodišče zanesljivo prepričalo s privolitvenimi obrazci v prilogah B15-B17. V pritožbi pritožnica ne ugovarja več ugotovitvam sodišča, da je "formularje s tipskimi opozorili" prejela pred operacijo, da je imela dovolj časa, da jih je prebrala in da se je na operacijo lahko pripravila (točka 35 sodbe), kakor tudi ne, da je obrazce lastnoročno podpisala. Zmotna in protispisna pa je pritožbena trditev, da o možni poškodbi živcev ni bila informirana. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje privolitveni obrazi vsebujejo zadosti jasna opozorila tudi o možnih zapletih z ujetostjo živcev v procesu brazgotinjenja.

24.Pisna zdravniška pojasnila zagotavljajo višjo raven informiranosti in zato tudi bolj pretehtane pacientove odločitve o poteku in metodah zdravljenja. Zato je pritožničino zmanjševanje pomena pisnih pojasnil o tveganju operativnega posega, opisanih na privolitvenih obrazcih, neutemeljeno.

25.Končno ni mogoče slediti niti pritožbenim navedbam, da operater ni govoril o zabrazgotinjenju in o posledični možnosti poškodovanja živca. Sodišče se je z zaslišanjem tožnice zanesljivo prepričalo, da se je z operaterjem pogovarjala na posvetu par mesecev pred posegom in na dan posega dopoldne (preden je podpisala soglasje), z zaslišanjem operaterja pa tudi o vsebini in obsegu podanih pojasnil. Ob dejstvu, da tožnica opozarja zlasti na verodostojnost njegovih izjav, ni razlogov, da mu sodišče ne bi verjelo tudi v tistem delu, ko je izpovedoval, da pacienta pred operacijo opozori na predvidljive zaplete pri operaciji. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo upravičeno opozarja na tisti del njegove izpovedbe, ko je povedal, da pacientu vedno pove, da se lahko primeri slabše celjenje, infekt, tudi kakšna poškodba živca, ki jih je tukaj lahko več, motnje retorike. Tako se izkaže, da je dejansko stanje o obsegu in vsebini pojasnilne dolžnosti vključno z možnimi tveganji operativnega posega, pravilno ugotovljeno, sprejeta odločitev, da je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno, pa je tudi pravno pravilna.

Sklepno

26.Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in tožbeni zahtevek zaradi neugotovljene kršitve pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev pravilno zavrnilo. Ker pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP)

27.O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožnica ni uspela s pritožbo, toženka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni. Zato krijeta vsaka svoje stroške postopka (154. in 155. člen ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami.

3Zakon o pacientovih pravicah, Ur. list RS, št. 15/08 s spremembami.

4Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ur. list RS, št. 9/92 s spremembami.

5Primerjaj točka II/3 pritožbe, izvedeniško mnenje na list. št. 273 do 274 in ugotovitve sodišča na strani 12 sodbe o ugotovljenem stanju tožnice: da je njena drža vratne in preostale hrbtenice ustrezna, da ima na desni sprednji strani vratu poševno vertikalno potekajočo gobo sprednjega roba platizme, ki se dodatno izraziteje poudari pri obračanju glave, da je desna platizma zmrno spastična, da je zmerno spastično napet zgornji rob desne mišice trapezius, da je desna rama 2 cm nižja od leve ter da je brazgotina za desnim ušesom in v desnem temporalnem predelu lasišča nekoliko razširjena in čvrstejša.

6List. št. 291 spisa.

7Očak Kos in Božič Penko: Dileme v primerih odškodninskega prava v zvezi z odgovornostjo za medicinsko napako (3.), Odvetnik, letnik 2018, številka 86, številka 15 in naslednje.

8Na primer: 1. Soglasje za operativni poseg v prilogi B15: Bolečine: … Zelo redko zaradi ujetosti živcev med tkivo brazgotine pride do kroničnih bolečin; 2. Informacije in navodila za pacienta za face lifting v prilogi B17:, točka 12: Redko se po operaciji liftinga obraza pojavijo motnje živcev obraza, ki v veliki večini v nekaj mesecih izzvenijo, izjemno redko so te motnje trajne.

9Tako VS RS v II Ips 106/2019 z dne 29. 5. 2020, točka 3.

10Primerjaj izpovedba na list. št. 161 spisa.