Jedro

Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.

Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo povrnitev separatnih stroškov tožeče stranke v višini 91,80 EUR v zvezi s stroški pristopa na narok 01. 06. 2010, katerega je sodišče preložilo, da bi tožeči stranki omogočilo odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je na naroku vložila tožena stranka.

Zoper sklep je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki prizna pritožbene stroške, ki jih naloži v plačilo tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka na naroku dne 01. 06. 2010 v spis vložila pripravljalno vlogo, katero je opredelila kot odgovor na vlogo tožeče stranke, ki jo je tožena prejela 07. 01. 2010. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil prvi narok za glavno obravnavo v sporni zadevi opravljen že 15. 12. 2009, kar pomeni, da so bile pravdne stranke glede podajanja nove trditvene podlage omejene v smislu določb 286. člena ZPP. Ta pravila pa podajanje trditvene podlage po prvem naroku za glavno obravnavo zgolj omejujejo na izjeme iz 4. odstavka 286. člena ZPP. Pravica do izjave stranke v postopku terja tudi od sodišča, da stranki omogoči, da se izjasni o trditvenih navedbah nasprotne stranke v postopku. Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb. 1. odstavek 11. člena ZPP sicer terja od sodišča, da si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. To pa ne pomeni, da ne obstaja tudi dolžnost samih strank v postopku, da s svojim ravnanjem zasledujejo načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka. Tudi določba 4. odstavka 286a. člena ZPP od strank terja, da predložijo sodišču pripravljalne vloge pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkusu vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP. Od sodišča zato ni mogoče terjati, da se takoj ob prejemu te vloge na naroku za glavno obravnavo opredeli do upoštevnosti navedb stranke v taki vlogi. Enako velja tudi glede dolžnosti in možnosti nasprotne stranke, da se glede tako podane trditvene podlage tožene stranke izjasni na samem naroku za glavno obravnavo. Dolžnost pooblaščenca pravdne stranke, da je pri zastopanju na naroku za glavno obravnavo pripravljen in seznanjen z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ne seže tako daleč, da bi od takega pooblaščenca terjalo, da se neposredno izjasni tudi do obširnih navedb nasprotne stranke v pisni vlogi, ki mu je bila vročena na samem naroku za glavno obravnavo. Zgolj iz pritožbenega sklicevanja, da se tožnica tudi v vlogi z dne 10. 06. 2010 sklicuje zgolj na sklepčnost tožbe in utemeljenost tožbenega zahtevka, ni mogoče sklepati, da bi tovrstne navedbe lahko podala že na samem naroku za glavno obravnavo. Bistveno torej ni, ali je tožeča stranka kasneje podala nove odgovore na trditve tožene stranke v sporni vlogi, temveč ocena ali je utemeljeno terjati od nasprotne stranke, da se glede trditev v obširni pisni vlogi opredeli takoj na samem naroku za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče narok za glavno obravnavo preložilo zaradi proučitve pisne vloge tožene stranke in omogočenja tožeči stranki, da se o tej vlogi izjasni, ni kršilo določbe pravdnega postopka. Sama preložitev naroka za glavno obravnavo pa je bila povzročena z ravnanjem tožene stranke, ki je pisno vlogo, do katere se je bilo potrebno opredeliti, vložila šele na naroku za glavno obravnavo. Pravilno je zato sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve nastalih stroškov postopka v zvezi s pristopom na narok za glavno obravnavo dne 01. 06. 2010, ki je bil preložen iz razloga, ki izvira iz ravnanja tožene stranke (1. odstavek 156. člena ZPP).

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičena niti tožeča stranka v zvezi s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo, saj pri izpodbijanem sklepu ne gre za sklep iz 2. odstavka 366. člena ZPP, za katere je potrebno upoštevati tudi določila ZPP o odgovoru na pritožbo.