Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da razlog za umik prošnje ni pomemben, če oseba, ki umika svojo prošnjo, hkrati ne navaja kot razlog za umik takšno napako v postopku, ki bi vplivala na njegovo odločitev, da umakne svojo vlogo. Sicer pa niti ZAzil niti ZUP ne predvidevata umika vloge, s katero je bila umaknjena prošnja za azil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov, s katero so izpodbijali sklep tožene stranke z dne 7.11.2005; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje oprostilo tožnike plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom je tožena stranka po združitvi postopkov (1. točka izreka sklepa) na podlagi določbe 1. alinee 1. odstavka 42. člena Zakona o azilu (ZAzil) ustavila azilni postopek, ker so tožniki umaknili prošnje za azil (2. točka izreka sklepa) in še odločila, da morajo tožniki zapustiti Republiko Slovenijo v 24. urah po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka (3. točka izreka sklepa).

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi citira določbo 1. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil, po kateri se azilni postopek ustavi, če prosilec za azil prošnjo za azil umakne. Iz upravnih spisov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tožniki vložili prošnje za priznanje azila v Republiki Sloveniji dne 3.11.2005, ki pa jih je prvi tožnik R.H. v imenu cele družine dne 6.11.2005 umaknil. Ob umiku je izjavil, da je njegova žena v sedmem mesecu nosečnosti in da želijo oditi domov. Sodišče prve stopnje meni, da razlogi in motivi, zaradi katerih stranka umakne zahtevek, (praviloma) niso pravno relevantni in bi bili lahko upoštevni le v primeru, če bi bil umik prošnje posledica kršitve pravil upravnega postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev prosilca, česar pa tožniki v tožbi niti ne zatrjujejo.

Tožniki v pritožbi zoper sodbo uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlagajo, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi in odpravi sklep tožene stranke z dne 7.11.2005. Menijo, da je sodba sodišča prve stopnje nezakonita, saj so tožniki preko svojega odvetnika podali izjavo, da se še ne morejo vrniti v domače okolje, ker je tožnica H.H. v mesecu decembru 2005 rodila in ne bi mogla potovati nazaj v izvorno državo.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da ne drži pritožbena navedba o rojstvu H.H. v decembru 2005, saj iz uradnega zaznamka zdravstvene delavke v azilnem domu v L. izhaja, da je tožnica H.H. rodila 2.2.2006. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče pa se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka lahko utemeljeno izdala sklep o ustavitvi postopka na podlagi določbe 1. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil, saj iz upravnih spisov izhaja, da je prvi tožnik R.H. z vlogo z dne 6.11.2005 v imenu cele družine umaknil prošnje za azil, ki so jih tožniki vložili dne 3.11.2005. Kot razlog za umik prošenj je prvi tožnik navedel željo po vrnitvi v domači kraj zaradi nosečnosti njegove žene, druge tožnice H.H. Isti razlog so navajali tožniki tudi v njihovi tožbi zoper sklep o ustavitvi postopka, ki so jo vložili dva dni pred pravnomočnostjo tega sklepa, na podlagi katerega bi tudi morali zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24. ur po pravnomočnosti tega sklepa. Isti razlog navajajo tožniki tudi v pritožbi zoper prvostopno sodbo.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da razlog za umik prošnje ni pomemben, razen če bi bil razlog za umik takšna napaka v postopku, ki bi vplivala na odločitev vložnika, da umakne svojo vlogo. Takega razloga pa tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniki v upravnem in sodnem postopku niso navajali in ga ne navajajo niti v pritožbi. Pritožbeno sodišče še dodaja, da se je postopek za priznanje azila začel na prošnje tožnikov, ki lahko po določbi 1. odstavka 42. člena ZAzil te vloge umaknejo, ne glede na to, v kateri fazi se nanaša postopek v času umika prošnje. ZAzil in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se v azilnem postopku uporablja za vprašanja, ki niso urejena v Zazil, tudi ne predvidevata umika vloge, s katero stranka umakne svoj zahtevek oziroma prošnjo, s katero je bil začet postopek. Pritožbeno sodišče zavrača zato tudi pritožbeni ugovor, ki ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker ne obstojijo uveljavljeni pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.