Jedro

Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.

Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nujno pot hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi trasi v širini cca 3 metrov po parceli št. 469/1 k.o. A., ki je last nasprotnega udeleženca, v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 460/4 in 460/6, obe k.o. A., ki sta last predlagateljice. Tej je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu plačati nadomestilo v znesku 224,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti. Obenem je nujno pot vknjižilo pri parceli nasprotnega udeleženca in poočitilo pri parcelah predlagateljice. Nazadnje je sklenilo, da stroški postopka bremenijo predlagateljico.

2. Nasprotni udeleženec se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da stanovanjski objekt stoji samo na parceli št. 460/4 k.o. A., zato bi se dovolitev nujne poti morala nanašati samo na to parcelo, ne pa tudi na sosednjo parcelo št. 460/6. Nadalje se nasprotni udeleženec ne strinja s cenitvijo, saj ga izvedenec ni povabil na ogled, tako da mu potrebnih pojasnil ni mogel dati. Sicer pa se je zoper sklep o odmeri nagrade za opravljeno izvedensko delo pravočasno pritožil in vztraja pri njegovi razveljavitvi. Tudi sodno takso za pritožbo je plačal pravočasno. Sodišče bi najprej moralo odločiti o pritožbi zoper ta sklep. Tudi ni res, da je bila služnost dogovorjena. Sodišče ni upoštevalo dokazov, ki jih je predložil za svojo trditev, da je parcela št. 469/1 stavbno zemljišče. Iz kopije internetne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je razvidno, da je ta parcela v jugovzhodnem delu tretirana kot stavbno zemljišče, v severovzhodnem pa kot kmetijsko zemljišče; tudi ta del bi bilo treba oceniti po polovični vrednosti stavbnega zemljišča. 3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba pojasniti, da je sklep sodišča prve stopnje z dne 24.3.2009 o odmeri nagrade izvedencu D. Ž. pravnomočen. Pritožbo nasprotnega udeleženca zoper ta sklep je namreč sodišče prve stopnje kot nedopustno zavrglo s sklepom z dne 22.10.2009, zoper katerega pa se nasprotni udeleženec ni pritožil, zato njegovega nasprotovanja odmerjeni izvedenini ni več mogoče upoštevati. Sicer pa stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka. Potemtakem sporna odmera izvedenine v ničemer ne posega v pritožnikov pravni položaj.

6. V skladu z 88. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. list RS, št, 87/02) sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Zmotno je torej pritožbeno stališče, da je predlagateljica, ki je sicer predlagala dovolitev nujne poti do obeh svojih nepremičnin, upravičena do nujne poti le zaradi dostopa do svojega stanovanjskega objekta. Brez pomena je tudi pritožbeni očitek, ki se nanaša na ugotovitev sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec ni zanikal, da je bila služnost dogovorjena. Ni namreč bistveno, da se nasprotni udeleženec, kot sam navaja v pritožbi, s to trditvijo predlagateljice ni nikoli strinjal, pač pa, da je v tem postopku vse do pritožbe ni zanikal. Sicer pa ne gre za okoliščino, zaradi katere bi se nasprotni udeleženec lahko uprl določitvi nujne poti, če so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

7. Pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka nasprotni udeleženec v pritožbi sicer ni substanciral, je pa iz obrazložitve pritožbe mogoče povzeti, da bi po njegovem moral sodelovati na ogledu, ki ga je opravil izvedenec. Po presoji pritožbenega sodišča udeležba strank pri delu izvedenca ni bila potrebna, zato pritožnikove pravice v postopku niso bile kršene, če morebiti ni pravočasno prejel vabila izvedenca. Sicer pa nasprotni udeleženec niti v pritožbi ne pove, kaj je želel izvedencu pojasniti na kraju samem, pa tega ni mogel. Končno bi nasprotni udeleženec na podatke o statusu svojega zemljišča, po katerem je določena nujna pot, lahko opozoril tudi pisno in ne samo osebno. Kot je namreč mogoče povzeti iz pritožbe, za nasprotnega udeleženca ni sporna površina nujne poti, pač pa višina denarnega nadomestila zanjo, ki je odvisna od tega, ali gre za kmetijsko ali za stavbno zemljišče. Izvedenec je pri odgovoru na to vprašanje izhajal iz podatkov zemljiške knjige oziroma zemljiškega katastra, po katerih je parcela št. 469/1 k.o. A. pašnik 3. kakovostnega razreda, torej kmetijsko zemljišče. Tudi iz potrdila o namenski rabi prostora, ki ga je predložila predlagateljica, ni mogoče sklepati, da naj bi šlo v resnici za stavbno zemljišče, kot trdi nasprotni udeleženec. Ne glede na to pa nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravice, da o tem odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, niti pravice, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli. Sodišče prve stopnje je sicer oba udeleženca postopka z dopisom 10.11.2009 pozvalo k predložitvi dokazov o namenski rabi spornega zemljišča, vendar je nato prezrlo, da ob izdaji izpodbijanega sklepa 15-dnevni rok, ki ga je v navedenem dopisu odredilo za odgovor, za nasprotnega udeleženca še ni potekel. Sodišče prve stopnje se tako v izpodbijanem sklepu ni izreklo o dokazu, ki ga je nasprotni udeleženec priložil svojemu odgovoru. Posledično je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno, zato je vprašljiva tudi pravilna uporaba materialnega prava v izpodbijanem sklepu.

8. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.list RS, št. 73/07-UPB 3 in 45/08) v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zavzeti stališče do dokaza, ki ga je o statusu svojega zemljišča predložil nasprotni udeleženec. Če bo ocenilo, da je glede na ostale dokaze to potrebno, bo moralo poskrbeti tudi za ustrezno dopolnitev izvedenskega mnenja ter nato ponovno odločiti o predlogu.