Jedro

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana 18. 4. 2012, nezakonita.

Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je isti dan, ko je prejel izpodbijano sodbo, prejel tudi telegram tožene stranke, v katerem ga je ta pozvala, naj se 19. 6. 2012 ob 8:00 uri zglasi pri toženi stranki. Ko je tožnik k toženi stranki prišel, mu je začel zakoniti zastopnik tožene stranke groziti, da mu bo ponovno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala novo obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove. Tožnik zatrjuje, da te listine ni želel takoj podpisati, njegova prošnja, da odnese obvestilo in pogodbo na Zavod RS za zaposlovanje v pregled, pa je bila s strani zakonitega zastopnika tožene stranke grobo zavrnjena. V pritožbi še navaja, da mu je bila 22. 6. 2012 v podpis poslana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove. Iz te nove pogodbe je razvidna namera delodajalca, da go bo odpustil iz krivdnih razlogov, saj so bile določbe nove pogodbe o zaposlitvi za tožnika manj ugodne od prejšnje.

Pritožba ni dovoljena.

Četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik v tožbi vtoževal ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Njegova tožba je bila poslana v odgovor toženi stranki, ki je v zakonsko določenem 30 dnevnem roku iz 277. člena ZPP podala odgovor na tožbo, v katerem je v celoti pripoznala tožbeni zahtevek tožnika. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 316. člena ZPP izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, s katero je, kot je bilo že ugotovljeno, v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Ker je ob upoštevanju navedenega tožnik v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, ni podanega pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe, kar z ozirom na 4. odstavek 343. člena ZPP pomeni, da je njegova pritožba nedovoljena. Iz tega razloga jo je bilo potrebno glede na 352. člen ZPP s sklepom zavreči. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da se sicer tožnikove pritožbene navedbe očitno nanašajo na ravnanje tožene stranke po tem, ko je tožnika pozvala nazaj na delo. V kolikor tožnik meni, da tožena stranka s svojimi ravnanji, ki jih v pritožbi opisuje, ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico postopati po 1. oziroma 2. odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), oziroma po 3. odstavku 204. člena ZDR, če zoper toženo stranko uveljavlja ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (kar bi bilo mogoče razbrati iz njegovih laičnih pritožbenih navedb).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločilo, ker jih ta ni priglasil.