Jedro

Postopek za vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti je bil sprožen, vrnitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah pa je zahteval tudi pravni naslednik zapustnika. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razdelitev spornih vrnjenih nepremičnin po ZD ,in, ker je zapustnik brez dedičev, postanejo nepremičnine last Republike Slovenije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina obsega v izreku naštete nepremičnine, ki na podlagi 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) postanejo last Občine Jesenice oziroma last Občine Kranjska Gora.

2. Občini v pravočasni pritožbi navajata, da v skladu z določbami ZPVAS nista dedinji, saj sta določbi četrtega in petega odstavka 8. člena ZPVAS uporabni izključno v postopku denacionalizacije, ko prejšnji člani oziroma njihovi dediči ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v upravnem postopku. V konkretnem primeru je predmet zapuščinskega postopka zapustnikovo premoženje, ki mu je bilo podržavljeno in nato v postopku denacionalizacije ponovno vrnjeno kot članu nekdanje A. s. H., kar je razvidno iz izpiskov iz zemljiške knjige, iz katerih izhaja, da so bile obravnavane nepremičnine vrnjene s pravnomočnimi odločbami Upravne enote Jesenice, Oddelka za gospodarske dejavnosti in druge upravne naloge, št. 321-30/97 z dne 17. 6. 2002, št. 321-034/2003 z dne 9. 7. 2003 in št. 321-61/98 z dne 19. 12. 2002. V skladu z določili ZPVAS premoženje članom brez ustrezne zahteve sploh ni moglo biti vrnjeno. Če v času vložitve zahtevka pravno nasledstvo po zapustniku ne bi bilo ustrezno izkazano, to premoženje ne bi moglo biti vrnjeno, temveč bi prešlo v last pritožnic. Obstoja navedenega dejstva prvostopenjsko sodišče kljub izrecnemu navodilu Višjega sodišča v Ljubljani ni ugotavljalo. V konkretnem primeru določbi četrtega in petega odstavka 8. člena ZPVAS torej ne prideta v poštev. V postopku denacionalizacije premoženja Agrarne skupnosti H. je bila vrnjena tudi lastninska pravica na deležu zapustnika, ki nima dedičev, ki bi prišli v poštev za dedovanje. Tako bi moralo v skladu z določbo 8. člena ZPVAS, ki za primer smrti (ali razglasitve za mrtvega) prejšnjega imetnika lastninske pravice napotuje na uporabo ZD, sodišče glede predmetnega pozneje najdenega premoženja uporabiti določilo 9. člena ZD in za dediča šteti Republiko Slovenijo. Predlagata spremembo, podredno razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je že 29. 5. 2012 izdalo (vsebinsko enak) sklep, s katerim je ugotovilo, da obsega zapuščina v izreku sklepa naštete nepremičnine, ki postanejo last pritožnic. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 20. 2. 2013 ugodilo pritožnicama, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V napotkih razveljavitvenega sklepa je pritožbeno sodišče prvostopenjskemu sodišču naložilo, naj pridobi odločbe o vrnitvi premoženjskih pravic oziroma podatke, ali je bil sprožen postopek za vrnitev premoženja prejšnjih članov Agrarne skupnosti H., saj gre za pravno odločilna dejstva. Obenem je sodišču prve stopnje pojasnilo, naj v primeru pozitivnih ugotovitev (torej, da je bil sprožen postopek in so bile premoženjske pravice vrnjene) zapuščino razdeli v skladu z ZD, ter pri tem izrecno opozorilo, da v ZPVAS ni podlage, da bi v takem primeru dedovali pritožnici. G lede na to, da v konkretnem primeru zapustnik očitno nima dedičev, predmetne nepremičnine predstavljajo zapuščino brez dedičev, ki skladno z 9. členom ZD postane last Republike Slovenije (kaducitetna pravica).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sledilo navodilom pritožbenega sodišča, kar se tiče ugotavljanja pravno odločilnih dejstev. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pridobilo odločbe Upravne enote Jesenice št. 321-30/97 z dne 17. 6. 2002 (v povezavi z odločbo št. 321-034/2003 z dne 9. 7. 2003) ter št. 312-61/98 z dne 19. 12. 2002 (prilogi C1 in C2). Omenjene upravne odločbe potrjujejo pritožbene navedbe, da so bile sporne nepremičnine v katastrskih občinah X in Y vrnjene nekdanjim članom Agrarne skupnosti H., tudi zapustniku (taka je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa). Glede na navedeno in upoštevajoč določila prvega odstavka 9. člena ter četrtega in petega odstavka 8. člena ZPVAS je očitno, da je bil postopek za vrnitev premoženja članom Agrarne skupnosti H. sprožen, vrnitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah pa je zahteval tudi pravni naslednik zapustnika. Navedeno izhaja tudi iz upravnih odločb (6. točka obrazložitve odločbe št. 321-30/97 in odločbe št. 312-61/98).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče znova zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je namreč kljub dejstvu, da je bil postopek za vrnitev premoženja prejšnjih članov Agrarne skupnosti H. sprožen (in tudi zaključen) ter torej niso bili izpolnjeni pogoji četrtega in petega odstavka 8. člena ZPVAS, zapuščino preneslo na pritožnici. Drugi odstavek 8. člena ZPVAS določa, da se v primeru smrti prejšnjega imetnika premoženjske pravice po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po ZD. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razdelitev spornih vrnjenih nepremičnin po ZD, in, ker je zapustnik brez dedičev, uporabo 9. člena ZD, v skladu s katerim postanejo navedene nepremičnine last Republike Slovenije (kaducitetna pravica).

7. Nepravilna uporaba materialnega prava bi ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju terjala spremembo izpodbijanega sklepa (primerjaj peto alinejo 358. člena ZPP), vendar pa bi s takim ravnanjem pritožbeno sodišče Republiki Sloveniji, ki jo sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve prvega odstavka 362. člena ZPP (prvostopenjsko sodišče kljub izrecnim navodilom ni obravnavalo vseh spornih vprašanj) ni vključilo v postopek, odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kršilo pravico do izjave ter ji odvzelo pravico do pritožbe. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo ter zadevo znova vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju obvesti Republiko Slovenijo o teku tega postopka, svojih ugotovitvah, vroči naj ji svoji odločbi ter odločbi pritožbenega sodišča ter jo pozove, naj se v določenem roku opredeli do spisovnega gradiva. Po izteku tega roka naj sodišče izvede narok ter odloči v skladu z zgoraj navedenim materialnopravnim stališčem.