Jedro

Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njimi verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen. Odločilo je še, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. V obsežni in mestoma nerazumljivi pritožbi med ostalim navaja, da predlagatelj ni navedel razloga za odvzem poslovne sposobnosti A. A. Sodišče ni zaslišalo B. B., ampak je ocenilo, da je glede na vse že izvedene dokaze stvar zrela za presojo. Sodnica je pomagala B. B. in jo ščitila. Center za socialno delo X bi moral zaščititi pravice in koristi A. A., ki je bila večkrat verbalno napadena s stranki ožjih sorodnikov, s strani C. C. pa tudi fizično. A. A. ni bil onemogočen stik z zunanjim svetom, kar izhaja iz policijskega zapisnika z 22. 3. 2012. Če bi bila A. A. res dementna že od leta 2001, kot trdi sodni izvedenec dr. D. D., ne bi lastnoročno napisala niti stavka ne pa kar dveh strani. Osebna zdravnica prim. dr. E. E. zdravi A. A. že več let in ni zaznala zdravstvenega stanja, kot ga je ugotovil dr. D. D. CSD X je sam sebe določil za skrbnika za poseben primer za A. A. in se nezakonito vpletel v pravdni postopek. CSD X je s svojimi nezakonitimi postopki povzročil A. A. za več kot 5.000 EUR odvetniških in sodnih stroškov. Sodišče je ignoriralo pooblastilo s 16. 1. 2014, s katerim je A. A. pooblastila svojo hčerko F. F., da v njenem imenu vodi pravdne in nepravdne zadeve. Zato je A. A. v skladu s 44. členom ZNP poskrbela za pravice in koristi ter z darilno pogodbo hčerki F. F. podarila svoj preostali nepremičninski delež, njena hči pa se je obvezala, da bo za mamo skrbela do konca življenja. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje dejansko stanje in potek postopka v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1722/2012 v kateri nasprotna udeleženka izpodbija darilno pogodbo. Pritožbo zaključi z navedbo, da je za nasprotno udeleženko pri starosti 94 let lepo poskrbljeno, je na toplem, je čista, lepo prehranjena in pogovorljiva. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma vsebinsko zavrne predlog.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v določbah od 44. do 56. člena ureja postopek za odvzem poslovne sposobnosti. V njem odloča sodišče o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola in mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Sodišče mora torej ugotoviti izpolnjenost pogoja, da stranka zaradi kakšnega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).

6. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti odločitve o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti ter pravice voliti in biti voljen nasprotni udeleženki. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča jasno kažejo, da se je psihično stanje nasprotne udeleženke že v letu 2015 poslabšalo do take mere, da potrebuje pomoč in oskrbo večji del dneva, v ozadju psihičnega pešanja pa je depresivna motnja in začetna demenca, zaradi česar nasprotna udeleženka ni več sposobna skrbeti zase. Ugotovitve sodišča temeljijo na izvedenskem mnenju postavljene izvedenke dr. G. G., ki je bilo dopolnjeno z njenim zaslišanjem. Izvedenka je vpogledala v medicinsko dokumentacijo nasprotne udeleženke, iz katere izhaja, da je bila že v januarju 2015 pozabljiva in naglušna. V aprilu leta 2014 je ob pregledu na domu zamenjala zdravnico za odvetnico. Opravljena sta bila tudi dva preizkusa spoznavnih sposobnosti, ki sta pokazala, da gre pri nasprotni udeleženki za zmerno demenco. V izvidu je bilo tudi navedeno, da je bila nasprotna udeleženka dezorientirana, kar pomeni, da se ni znašla v času in prostoru. Že v letu 2011 je nasprotna udeleženka stvari razlagala napačno, kar je izvedenka pojasnila, da iz vidika psihiatrične stroke pomeni, da je že takrat lahko šlo za začetek demence. Na podlagi neposrednega pogovora z nasprotno udeleženko, je izvedenka ugotovila, da je nasprotna udeleženka slabo odzivna. Dajala je kratke in skope odgovore. Po pomoč se je obračala k sorodnici, ki je bila ves čas razgovora navzoča. Nasprotna udeleženka je bila v razgovoru z izvedenko pasivna in je izražala odvisnost od hčerke in podajala odgovore zelo skromno. Nasprotna udeleženka tako po mnenju izvedenke potrebuje pomoč v zastopanju svojih pravic in interesov, saj le s težavo izrazi svojo voljo in je pri odgovorih zelo upočasnjena.

7. Priče H. H., I. I. in J. J. so sicer izpovedovale o dobrem psihičnem stanju nasprotne udeleženke in o tem, da jih ob srečanjih vedno prepozna, vendar njihovo pričanje ni vplivalo na ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni več sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Kot je strokovno pojasnila izvedenka dr. G. G., se v znanih situacijah človek z demenco še lahko relativno dobro znajde, starostnik pa se najbolje počuti v domačem okolju. Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njim verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je nasprotna udeleženka urejenega videza in čista. Sodišče je tudi verjelo, da živi v urejenem življenjskem prostoru. Tudi po mnenju izvedenke nasprotna udeleženka ni ogrožena.

8. Vse navedeno pa ne vpliva na zaključek sodišča, da ni več sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nastopa v različnih sodnih in upravnih postopkih, kjer podpisuje različne vloge in pooblastila. Vendar, kot je pojasnila sodna izvedenka ob zaslišanju, nasprotna udeleženka ni sposobna samostojno nastopati v pravnem prometu tako, da bi razumela vsebino potrebnih dejanj ter njihove posledice. Nasprotna udeleženka ni sposobna razumeti pravnega jezika v zvezi s svojim premoženjem ter vsebine pravne dokumentacije v zvezi s tem. Pri nasprotni udeleženki je podana povečana sugestibilnost glede na izkazan upad spoznavnih sposobnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da nasprotna udeleženka delavki CSD X K. K. ob njenem obisku na domu 16. 2. 2015 ni znala pojasniti ali ima kakšen sodni spor glede hiše ali ne, na vprašanje, če je s hčerama v kakšnem sporu, je odgovorila nikalno. Na vprašanje, če je sklenila pogodbo za hišo, je prav tako odgovorila, da je ni in da je vse v redu.1

9. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopek odvzema poslovne sposobnosti speljalo v skladu z določbami ZNP. Nasprotna udeleženka je imela postavljeno skrbnico za poseben primer odvetnico L. L., tekom postopka je imela možnost sodelovati tudi glede izvedenskega mnenja in podati pripombe. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj nasprotne udeleženke ni zaslišalo. Glede na zdravstveno stanje sama ni mogla od doma. Sodišče je nameravalo zaslišanje opraviti na domu nasprotne udeleženke, vendar sta njena hčerka F. F. in odvetnica M. M. temu nasprotovali. Sodno postavljena izvedenka v tej nepravdni zadevi pa je ocenila, da zaslišanje ne bi bilo primerno, saj nasprotna udeleženka ne bi razumela vsebine in posledic v sodnih postopkih.

10. Nasprotna udeleženka v pritožbi podaja navedbe, ki so take narave, da ne morejo izpodbiti pravilnosti ugotovitev prvostopenjskega sodišča. Nasprotna udeleženka v pritožbi med ostalim očita, da sodišče ni zaslišalo B. B. in ji očita storitev kaznivih dejanj, vendar ne pojasni, kako naj bi predlagani dokaz vplival na pravilno odločanje v zadevi.

11. V pritožbi nasprotna udeleženka zagotavlja tudi, da je zanjo lepo poskrbljeno, da je na toplem in čistem ter je prehranjena in pogovorljiva, kar na pravilnost odločitve ne vpliva. Tudi ostale pritožbene navedbe so take narave, da na pravilnost odločitve ne vplivajo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor je posledica odvzema poslovne sposobnosti tudi odvzem pasiven in aktivne volilne pravice.

13. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.

1 CSD X, kjer je zaposlena K. K., je postal skrbnik za poseben primer nasprotne udeleženke v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se je vodila po tožbi nasprotne udeleženke zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe in plačila odškodnine.