Jedro

Tožena stranka v odločbi ni obrazložila, zakaj dokazov ni izvedla oziroma niso pomembni pri odločitvi. Prav tako ni obrazložila, katere so tiste pogodbe, ki jih poseduje, sklenjene s tožnico iz preteklosti, za katere je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zapisala, da nimajo ustrezne zakonske podlage, saj ne opredeljujejo, na kateri pravni podlagi in na podlagi katere dokumentacije je tožnica upravičena do neprofitne najemnine. Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti ustrezno obrazloženo, in sicer konkretizirano. V nasprotnem primeru se namreč tožnik v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov v odločbi v času izvedbe postopka kot tudi ob morebitni vložitvi pravnega sredstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Občine Radenci št. 352-1/2020-295 z dne 16. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 385,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Radenci kot prvostopenjski organ odločila, da tožnica kot najemnica ni upravičena do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja za stanovanjske prostore na naslovu ..., za katere je do sedaj plačevala neprofitno najemnino (1. točka izreka odločbe). Po pravnomočnosti te odločbe bo neprofitna najemnina spremenjena v tržno najemnino v višini 567,81 EUR (2. točka izreka te odločbe). V zvezi z izdajo odločbe niso nastali nobeni stroški (3. točka izreka te odločbe).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Radenci tožnici kot najemnici stanovanjskih prostorov poslala poziv št. 352-1/2020-77, z dne 18. 12. 2020 z obrazci za preverjanje upravičenosti do najema neprofitnega stanovanja. Ker najemnica ni posredovala izpolnjenih obrazcev z dokazili, se smatra, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje neprofitnega najema, ki se preverja glede na finančni in materialni status najemnika. Najemna pogodba z neprofitno najemnino pa se ob neizpolnjevanju pogojev, spremeni v najemno pogodbo s tržno najemnino.

3. Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno. Po pregledu spisne dokumentacije je tožena stranka kot drugostopenjski organ ugotovila, da tožnica ni uspela izkazati pravne podlage, na podlagi katere je imetnica stanovanjske pravice in na podlagi katere se ji je ta pravica pretvorila v neprofitno najemnino. Tožena stranka poseduje listine, iz katerih izhaja, da gre za službeno stanovanje v objektu ..., ki je bilo namenjeno osebam za opravljanje službenih obveznosti, ne razpolaga pa z dokumentacijo, iz katere bi izhajala pravna podlaga, da gre za neprofitno stanovanje.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu s predlogom za zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe tožene stranke. Tožnica v tožbi navaja, da ji je bilo predmetno stanovanje dodeljeno z odločbo delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom Gornja Radgona, št. 49/1-1984 z dne 14. 6. 1984. Iz odločbe izhaja, da ji je bila za dodeljeno stanovanje določena stanarina na podlagi zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja Samoupravne stanovanjske skupnosti Gornja Radgona, kar pomeni, da ji je bilo dodeljeno socialno stanovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti, na katerem je tožnica pridobila stanovanjsko pravico že v letu 1984. Z ukinitvijo Samoupravne stanovanjske skupnosti Gornja Radgona je stanovanje prešlo v last Občine Gornja Radgona. Z nastankom novih občin na območju bivše občine Gornja Radgona pa je stanovanje na podlagi delitvene bilance po letu 2000 nesporno prešlo v last Občine Radenci, torej tožene stranke. Tožnica je tudi pojasnila, da je na poziv župana odgovorila, da najemne pogodbe več nima in da je tudi ne more najti in zato je pooblastila svojega moža in souporabnika stanovanja A. A. za vpogled in pribavo kopij upravnega spisa tožene stranke, da bi preverila s kakšnimi listinami razpolaga občinska uprava.

5. Tožnica je že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo poudarila, da občinska uprava dejanskega stanja v zadevi sploh ni ugotavljala, in da je nezakonito odločbo izdala na zahtevo župana Občine Radenci. Navedla je, da je bila imetnica stanovanjske pravice že pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona iz leta 1991. Stanovanje je tudi želela odkupiti, vendar tega ni mogla zaradi denacionalizacijskega postopka. Zato je brez dvoma še naprej upravičena do neprofitne najemnine in najema za nedoločen čas, ker ji je bilo stanovanje dodeljeno že pred letom 1991. Občina uprava tega sploh ni preverjala. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je bilo na njeno škodo v postopku na prvi in drugi stopnji nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljen materialni predpis, občinska uprava pa je v postopku na prvi stopnji kršila tudi pravila postopka. Tožnica je bila pozvana s strani tožene stranke, da naj predloži dokumentacijo o najemni pogodbi iz leta 1984, iz katere jasno izhaja za katere prostore je bila takrat izdana odločba o podelitvi stanovanja ter velikost prostorov, dokazila o vpisu stanovanja v etažno lastnino, ki je bilo podeljeno z odločbo št. 49/1-1984 z dne 1984 in dohodninske odločbe za vse osebe, ki so prijavljene na naslovu ..., za B. B., A. A. in sina najemnice, ki je prav tako prijavljen na navedenem naslovu. Tožena stranka je pojasnila, da v kolikor dokumentov ne bo prejela, bo v postopku odločanja na II. stopnji uporabila dokumentacijo, ki so jo pridobili po uradni dolžnosti, iz katere izhaja, da je pritožnica z odločbo 49/1-1984 z dne 14. 6. 29184 uporabljala prostore v velikosti 48 m2 in sicer na osnovi arhitekturnega načrta iz leta 1978. Tožnica je na poziv župana odgovorila, da najemne pogodbe več nima in je tudi ne more najti in je zato pooblastila moža za vpogled in pribavo kopij upravnega spisa, da bi preverila, s kakšnimi listinami občinska uprava sploh razpolaga. Županu je predložila odločbo Pomurskega zdravstvenega centra TOZD, iz katere je razbrati, da ji je bilo dodeljeno dvosobno stanovanje, pri čemer pa v odločbi ni navedena kvadratura, zato opozarja, da si občinska uprava ne more kar izmisliti kvadrature na osnovi arhitekturnega načrta iz leta 1978. Ponovno navaja, da tožena stranka zadeve ni vodila nepristransko, sploh ni ugotavljala dejanskega stanja, ker si stanovanja tudi ni ogledala. Tožnica je tudi v zadevi predlagala zaslišanje prič. Opozorila je, da zahteva župana za predložitev dokazila o vpisu stanovanja, ki ji je bilo podeljeno v letu 1984 v etažno lastnino ni resna in da je očitno tudi nesmiselna, ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da za objekt zdravstvenega doma nikoli ni bilo urejeno etažiranje. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in je priglasila stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke v tožbi in meni, da je izpodbijana odločbi v celoti pravilna in zakonita. Pri izdaji odločbe niso bile storjene nobene kršitve določb postopka, temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilni uporabi prava. Pojasni, da je tožena stranka postopek v predmetni zadevi začela na podlagi drugega odstavka 90. člena SZ-1, ki določa, da je najemodajalec neprofitnega stanovanja dolžan vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena SZ-1. Izjema velja samo za najemnike - bivše imetnike stanovanjske pravice. S tem namenom je bil tožeči stranki dne 18. 12. 2020 poslan dopis št. 352-1/2020-77 z dne 18. 12. 2020 glede termina za točkovanje stanovanja in za posredovanje dokumentacije za potrebe preverjanja pogojev do upravičenosti neprofitnega stanovanja. Z istim namenom je tožeči stranki bil poslan tudi dopis z dne 24. 12. 2020. Tožena stranka je tekom postopka na prvi stopnji ugotovila, da tožeča stranka ni imetnica stanovanjske pravice oziroma pravnih upravičenj, ki iz tega naslova izvirajo, zato je tožeči stranki izdala izpodbijano odločbo. Navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti vezi primerne kvadrature stanovanja in predvidenega ogleda, so zato pravno irelevantne. Ogled stanovanja z namenom ugotovitve primerne kvadrature bi prišel v poštev samo v kolikor bi tožeča stranka bila upravičena do neprofitnega stanovanja, pa ni, zato je potreba po ogledu stanovanja odpadla. Bistvo za predmetno zadevo je, da tožeča stranka tekom postopka na prvi stopnji in nato še po pozivu župana, nikoli ni izkazala, da bi najemno razmerje za stanovanje na naslovu ... temeljilo na pravnih upravičenjih, ki izvirajo iz predhodno pridobljene stanovanjske pravice. Tožeča stranka je v predmetnem postopku predložila odločbo TOZD Zdravstvenega doma Gornja Radgona št. 49/1-1984 z dne 14. 6. 1984 oziroma se je navedena odločba nahajala med dokumentacijo, ki jo je po uradni dolžnosti pridobil prvostopenjski in drugostopenjski organ pri reševanju zadeve tožeče stranke. Iz navedene odločbe izhaja, da se tožeči stranki dodeli dvosobno stanovanje, last TOZD ZD, ki je v stavbi ZP Radenci, in sicer z dnem 15. 6. 1984. Priloga odločbe je bil zapisnik - Izračun vrednosti stanovanja in stanarine z dne 2. 6. 1984. Površina stanovanja je znašala 97,30 m2. Iz navedene odločbe ne izhaja, da se tožeči stranki priznava stanovanjska pravica niti tožeča stranka tega ni dokazala tekom postopka. Tudi če bi šteli, da navedena odločba pomeni podelitev stanovanjske pravice, je izpodbijana odločba vseeno pravilna in zakonita. Na podlagi stanovanjskega zakona je bila dolžnost, da je najemno pogodbo moral lastnik skleniti v roku 6 mesecev po uveljavitvi Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ). V kolikor je šteti, da odločba z dne 14. 6. 1982 pomeni priznanje stanovanjske pravice, le-ta ni absolutna. Gre le za obligacijsko upravičenje, ki ga družinskim članom imetnika stanovanjske pravice podeljuje ustrezna zakonska ureditev iz 147. člena SZ. Rok za sklenitev najemne pogodbe v šestih mesecih po uveljavitvi zakona je potekel 19. 4. 1992. S potekom roka so prejšnji imetniki stanovanjske pravice pridobili tudi pravico do pravovarstvenega zahtevka, torej do sklenitve najemne pogodbe oziroma njenega uveljavljanja v sodnem postopku. V primeru nesoglasja so torej že takrat lahko vložili tožbo. Zato je takrat že začel teči splošni petletni zastaralni rok, ki se je iztekel dne 19. 4. 1997. V kolikor je posameznik izkoristil pravno upravičenje, ki izvira iz stanovanjske pravice in je z lastnikom stanovanja na tej podlagi sklenil neprofitno najemno pogodbo, je s tem pridobil privilegij neprofitne najemnine ter posledično tudi beneficij iz drugega odstavka 90. člena SZ-1. S spremembo zakonodaje (SZ-1 C) je zakonodajalec izenačil najemnike neprofitnih stanovanj glede preverjanja pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja na vsakih 5 let, izključil je le najemnike - bivše imetnike stanovanjske pravice, ki po t.i. Jazbinškovem zakonu niso odkupili stanovanja in so sklenili najemno razmerje izključno na podlagi zakona ob pogojih tranzicije. Odločilni razlog za pridobitev neprofitnega stanovanja je torej socialni kriterij in če tega kriterija oseba ne izpolnjuje, načelo zaupanja v pravo ne zapoveduje varovanja neprofitnega najema mimo okvira predpisanih pogojev za uporabo takega stanovanja. Tožeča stranka je bila upravičena pričeti postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za neprofitno stanovanje po 90. členu SZ-1, saj tožeča stranka ni imetnik stanovanjske pravice, ker najemno razmerje ni sklenila izključno na podlagi določil SZ ob pogojih tranzicije. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji in drugi stopnji ni dokazala, da bi bila imetnik stanovanjske pravice ali iz tega naslova izkoristila pravna upravičenja, je tožena stranka ugotovila, da ne velja izjema iz drugega odstavka 90. člena SZ-1. Zato je bila upravičena pričeti s postopkom preverjanja pogojev za najem neprofitnega stanovanja in glede na to, da tožeča stranka ni predložila zahtevanih obrazcev in dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da izpolnjuje pogoje za neprofitno najemnino, pravilno ugotovila, da se najemno razmerje za neprofitno najemnino spremeni v tržno.

7. Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo predložila izjavo C. C., ki je bila v kritičnem času zaposlena v občinski upravi Občine Radenci, ki bi naj potrdile navedbe tožeče stranke, da je bila sporna pogodba izdana izključno zaradi potrebe župana. V dokaz samovolje župana je tožnica predložila še vzorčni račun št. 20210802016 z dne 10. 8. 2021 o zaračunani najemnini v višini 567,81 EUR in opomin tožnici. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi VL 66609/2022 z dne 21. 9. 2022 je tožnica vložila ugovor, na podlagi katerega je sodišče sklep razveljavilo in tožbo tožene stranke zavrglo. Tožnica je tudi kljub dobljeni pravdi P 44/2022 morala kupiti sama novi radiator.

**Glede oprave glavne obravnave**

8. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v odločbo Občinske uprave Občine Radenci št. 352-1/2020 z dne 16. 4. 2021 (A3), odločbo župana Občine Radenci št. 352-0001/2020-341 z dne 25. 5. 2021 (A2), pritožbo tožnice z dne 3. 5. 2021 (A4), dopis Občine Radenci z dne 29. 4. 2021 (A5), dopis Občine Radenci z dne 18. 12. 2020 (A6), dopis Občine Radenci z dne 24. 12. 2020 (A7), dopis Občine Radenci z dne 26. 3. 2021 (A8), najemno pogodbo za stanovanjske prostore št. 352-1/2020-254 z dne 26. 3. 2021 (A9), odločbo Delavskega sveta TOZD ZD Gornja Radgona z dne 14. 6. 1984 (A10), dopis Občine Radenci z dne 4. 5. 2021 (A11), odgovor tožnice na poziv župana za dopolnitev pritožbe z dne 12. 5. 2021 (A12), uradni zaznamek Občine Radenci z dne 14. 5. 2021 (A13), uradni zaznamek o izročitvi listin z dne 18. 5. 2021 (A14), najemna pogodba za stanovanje z dne 15. 10. 2001 (A15), zahteva tožnice za izločitev župana z dne 24. 5. 2021 (A17), izjava A. A. z dne 21. 5. 2021 (A18), zapisnik o sprejemu ustne ovadbe PP Gornja Radgona z dne 28. 3. 2021 (A19), informativni izračun dohodnine za leto 2020 z dne 31. 3. 2021 za tožnico (A20), obvestilo o pokojnini za januar 2021 (A21), ambulantni izvid tožnice z dne 24. 10. 2012 (A22), odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 13. 7. 2021 (23), popis oddanih pošiljk z dne 1.3 7. 2021 (24), izračun vrednosti stanovanja in stanarine z dne 2. 6. 1984(A25), popis opreme stanovanja z dne 2. 6. 1984 (A26), izjava C. C. z dne 22. 9. 2023 (A27), račun št. 20210802016 z dne 10. 8. 2021 (A28), opomin z dne 17. 11. 2021 (A29), ugovor na izdani opomin z dne 24. 11. 2021 (A30), posnetek objave župana Č. Č. na FB profilu z dne 27. 6. 2022 (A31), sklep o izvršbi VL 66609/2022 z dne 21. 9. 2022 (A32), ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 23. 9. 2022 (A33), sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. P 44/2022-16 z dne 1. 12. 2022 (A34), prijava okvare radiatorja tožnice z dne 7. 9. 2022 (A35), odgovor župana Občine Radenci z dne 21. 9. 2022 (A36), dopis tožnice z dne 16. 9. 2022 (A37), odgovor župana Občine Radenci z dne 2. 11. 2022 (A38) in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, zaprosilo A. A. za kopije listin Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 10. 10. 2023 (A39), v sporazum o delitvi premoženja bivše Občine Gornja Radgona iz meseca julija 1999 pod Dn 1296/2007 zemljiške knjige (A40), zgodovinski izpisek Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 30.4. 2011 za vložek ... k.o. 200 Radenci (A41), v pogodbo o najemu poslovnega prostora med toženo stranko in najemnikom D. D. št. 410-74/2009 z dne 15. 12. 2009 (A42), v dopis Ministrstva za okolje in prostor št. 35201-172/2021-2550-3 z dne 21. 4. 2021 (A43), v poročilo o stavbi št. ... k.o. Radenci z dne 30. 9. 2020, ki ga je pridobila delavka Občinske uprave Občine Radenci E. E. (A44), v izpis podatkov o stavbi in delih stavbe z dne 2. 10. 2023 (A45), v poziv župana Občine Radenci št. 352-1/2020-329 z dne 4. 5. 2021 (A46), v izjavo A. A. z dne 18. 10. 2023 (A47), v dopis tožnice toženi stranki z dne 21. 5. 2021 (A48), v dopis tožene stranke tožnici z dne 18. 5. 2021 (A49) ter z zaslišanjem prič A. A., F. F. in Č. Č.

**K točki I izreka**

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ v upravnem postopku po uradni dolžnosti odločil, da tožnica kot najemnica ni upravičena do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja za stanovanjske prostore na naslovu ... Navedeno je odločil iz razloga, ker tožnica po pozivu organa z dne 18. 12. 2020, le temu ni posredovala izpolnjenih obrazcev z dokazili o upravičenosti do najema neprofitnega stanovanja.

12. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski upravni organ odločal v skrajšanem postopku (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ki predstavlja izjemo od splošnega načela zaslišanja strank. V skrajšanem postopku lahko organ odloča, kadar se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Vendar pa ZUP tudi v tem primeru določa še nadaljnji pogoj, če "samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi" (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka (146. člen ZUP) in v njem vključenega načela zaslišanja strank (izvedba temeljnega načela ZUP iz 9. člena) pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Pravica do izjave ali tudi v posledici zaslišanja stranke namreč izhaja iz 22. člena Ustave RS in predstavlja enako varstvo pravic posameznika in pravico posameznika biti slišan. Zgolj takšen način, z morebitnim zaslišanjem stranke, posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja tega postopka, zato načelo vsebuje jedro njegovih procesnih pravic.

13. Drugostopenjski organ je po pritožbi tožnice postopek dopolnjeval s pridobitvijo dodatnih dokumentov. Tožnica je po pozivu župana z dne 4. 5. 2021, ki je odločal o pritožbi tožnice zoper izpodbijano odločbo, predložila dokumentacijo o najemni pogodbi iz leta 1984, dohodninske odločbe za vse osebe, ki so prijavljene na navedenem naslovu.

14. Drugostopenjski organ je tako izvajal posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP). Potek ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek; pri tem se mora držati procesnih določb ZUP in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, med drugim da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (prvi in tretji odstavek 146. lena ZUP). S tem se zagotavlja ena izmed temeljni pravic stranke v postopku načela zaslišanja stranke (9. člen ZU) in načela materialne resnice iz 8. člena ZUP.

15. Stranka se ima pravico seznaniti in soočiti z vsemi dejstvi in dokazi (drugi in četrti odstavek 145. člena ZUP). Prav tako ima stranka pravico predlagati dokaze za potrditev dejstev, ki jih zatrjuje. Upravni organ pa se mora opredeliti do dejstev in dokazov in jih sprejeti ali zavrniti, vendar v vsakem primeru mora svojo odločitve obrazložiti. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. V nasprotnem primeru je stranki kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

16. V upravnem postopku treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Odločitev mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Obrazložitev organa mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP.1 Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi.

17. Tožena stranka se v drugostopenjski odločbi ni opredelila do predlaganih dokazov tožnice po zaslišanju nje kot stranke postopka, priče A. A., prič G. G., ki je vodila vse postopke na stanovanjskem področju na bivši občini Gornja Radgona in pozna okoliščine primera v času, ki je relevantno za izdajo zakonite odločbe. Predlagala je zaslišanje H. H., ki je bil zaposlen v Občinski upravi Občine Radenci in pozna primer najemnice. Pri navedenem je treba posebej izpostaviti, da ima stranka v postopku pred organom s pravico do lastnega zaslišanja, možnost braniti se, zavarovati in uveljaviti svoje pravice določene z zakonom in tudi zavarovati koristi, kar je bistveno pri izvedbi upravnega postopka, ki mora tako kot drugi postopki prav tako teči po pravilih poštenega postopka. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa pa ne pomeni zgolj zavzetje stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.2 Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve.

18. Tožena stranka v odločbi ni obrazložila, zakaj dokazov ni izvedla oz. niso pomembni pri odločitvi. Tožena stranka tudi ni obrazložila, katere so tiste pogodbe, ki jih poseduje, sklenjene s tožnico iz preteklosti, za katere je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zapisala, da nimajo ustrezne zakonske podlage, saj ne opredeljujejo, na kateri pravni podlagi in na podlagi katere dokumentacije je tožnica upravičena do neprofitne najemnine. Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti ustrezno obrazloženo, in sicer konkretizirano. V nasprotnem primeru se namreč tožnik v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov v odločbi v času izvedbe postopka kot tudi ob morebitni vložitvi pravnega sredstva. Prav tako pa ob navedeni odsotnosti razlogov tega dejstva in razlogov, ki so organ vodili k odločitvi, ne more preveriti sodišče. V tem delu odločbe ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.

19. To varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembno. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bo ostal uravnoteženo. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del upravnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP).3

20. Vse navedeno pomeni, da bi morala biti izpodbijana odločba, v skladu z 214. členom ZUP, ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ustrezno obrazložena, z vsemi materialno pravnimi podlagami in ob upoštevanju in navedbi vseh dokazov, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi, in hkrati dovolj individualizirana in konkretizirana, da se da preizkusiti, saj je le tako posledično stranki postopka omogočeno pravno varstvo, kar pa v danem primeru ni bilo podano. Polna obrazložitev je nujna sestavina odločbe, sicer ta temelji na bistveni postopkovni napaki (saj odločbe ni mogoče preizkusiti, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).4

21. V postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, ker so bila kršena temeljna načela ZUP, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe, zato se sodišče v sodbi ni opredeljevalo do drugih vsebinskih tožbenih navedb in do izjav prič.

22. Sodišče še pripomni, da je tožena stranka predložila pomanjkljivi upravni spis, listine v njem so fotokopije, niso ne označene, ne urejene in popisane. Na podlagi takšnih pomanjkljivih upravnih spisov sodišče tudi ne more preizkusiti pravilnosti odločitve organa prve stopnje. Pri tem še poudarja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, s katerimi listinami je razpolagal organ prve stopnje, ko je sprejel svojo odločitev.

23. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

24. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožeči stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe in podati obrazložitev odločbe v skladu s 214. členom ZUP. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

25. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, v skladu četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov, saj je stranko zastopal pooblaščenec na glavni obravnavi, v višini 385,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 2 Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8 obrazložitve. 4 Enako izhaja iz Komentarja ZUP, UL Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 444.