7. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sebastjana Eržena in drugih, vsi Škofja Loka, na seji 7. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Elaborata prometne ureditve območja Grenca, Virmaš, Sv. Duha in Form, končno poročilo, št. projekta 95/2020-PR, maj 2021, in odločbe Občine Škofja Loka za spremembo prometne signalizacije in prometne ureditve št. 2022-014 z dne 5. 7. 2022, oba akta v delu, ki se nanaša na nepremičnine s parcelnimi številkami 218/1, 218/3, 218/5, 216/1, vse k. o. Stari Dvor, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo Elaborat prometne ureditve območja Grenca, Virmaš, Sv. Duha in Form, končno poročilo, št. projekta 95/2020-PR, maj 2021 (v nadaljevanju Elaborat), in odločbo Občine Škofja Loka (v nadaljevanju Občina) za spremembo prometne signalizacije in prometne ureditve št. 2022-014 z dne 5. 7. 2022 (v nadaljevanju Odločba), oba akta v delu, ki se nanaša na nepremičnine s parcelnimi številkami 218/1, 218/3, 218/5, 216/1, vse k. o. Stari Dvor. Navajajo, da so lastniki teh nepremičnin oziroma prebivalci stavb na navedenih nepremičninah na območju urejanja izpodbijane prometne ureditve. Z Elaboratom in Odločbo naj bi Občina z vzpostavitvijo novega nezakonitega priključka (križišča) želela ukiniti njihov zasebni priključek na asfaltirano javno pot JP 902212, po katerem dostopajo do svojih stanovanjskih hiš. Pobudniki utemeljujejo, da sta Elaborat in Odločba po svoji pravni naravi splošna pravna akta, ki na splošno urejata prometni režim za vse udeležence v prometu, ki bodo uporabljali cesto, katere prometna ureditev se z aktoma spreminja, ter se pri tem sklicujejo na sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 182/2017 z dne 7. 2. 2018 in št. I Up 372/2013 z dne 27. 11. 2013. Z izdajo Odločbe naj bi predlog prometne ureditve, vsebovan v Elaboratu, ki pred tem ni imel učinka, dobil pravne učinke splošnega značaja. Svoj pravni interes pobudniki utemeljujejo z navedbami, da si Občina v postopku sprejemanja Elaborata ni prizadevala uskladiti svojih interesov s pobudniki, ter z zatrjevanjem, da izpodbijana akta neposredno posegata v njihovo pravico do zasebne lastnine, socialno funkcijo lastnine, varstvo zemljišč in pravico do zdravega življenjskega okolja. Njihov pravni interes naj bi bil pri tem lasten in oseben, saj živijo na območju, ki ga sporna akta urejata, ter neposreden in konkreten. Slednje utemeljujejo s trditvami, da se izpodbijani Elaborat na podlagi Odločbe že uporablja ter da se bodo v kratkem pričela tudi dela v drugi fazi, ki bodo še bolj neposredno vplivala na njihov pravni interes, saj ob načrtovani cesti izvajajo svoje lastninsko in druge pravice. Predvideni četrti krak oziroma cestni priključek naj bi potekal tudi po delu pripadajočega zemljišča dveh pobudnikov, s spremembo priključka pa naj bi Občina posegla tudi v pravni interes drugih dveh pobudnikov, saj se bo z izgradnjo novega kraka križišča povečal varovalni pas, kar bo vplivalo na dopustnost gradnje na tem območju. Ker naj bi bil sporni priključek v skladu z gradbenimi predpisi enostavni objekt, naj bi pobudniki ne imeli na voljo drugega pravnega sredstva zoper navedeni poseg.

Pobudniki trdijo, da je Elaborat protiustaven in nezakonit, ker kljub temu, da skupaj z Odločbo predstavlja predpis, ni bil javno objavljen in ker jim v postopku njegovega sprejemanja ni bila dana možnost sodelovanja, z Elaboratom predvidena ureditev pa krši njihovo pravico do zasebne lastnine, vključno z njeno socialno funkcijo in varstvom zemljišč, ter pravico do zdravega življenjskega okolja. Zatrjujejo kršitev 2., 25., 33., 44., 67. in 69. člena, drugega odstavka 120. člena v zvezi s 153. členom ter 154. in 155. člena Ustave, 6. in 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 1. člena Protokola k EKČP in 17. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016), Aarhuške konvencije, 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), posameznih določb Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) oziroma Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3), ter posameznih določb Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21 – uradno prečiščeno besedilo). Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odločbe in Elaborata, pred izdajo končne odločbe pa opravi tudi javno obravnavo.

B.

V postopku presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o ustavnosti zakonov oziroma ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (prva do peta alineja 160. člena Ustave in prva do peta alineja 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Pri presoji ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki niso zakoni, je Ustavno sodišče pristojno zgolj za presojo tistih pravnih aktov, ki imajo pravno naravo predpisa v materialnem oziroma vsebinskem pomenu. V skladu s tem kriterijem je treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovana splošna in abstraktna pravna pravila, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke.[2] Poleg tega je treba ob vložitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izkazati pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

ZCes-1, veljaven v času izdaje izpodbijanih aktov,[3] je določal, da prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine, pri čemer je pri zahtevnejših prometnih ureditvah sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve (drugi odstavek 100. člena ZCes-1). V skladu s petim odstavkom 100. člena ZCes-1 je morala biti prometna ureditev, katere obseg je določen v tretjem odstavku istega člena, označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije na občinskih cestah je odločal upravljavec občinskih cest, tj. občinska uprava.

Izpodbijani Elaborat je strokovno-tehnični akt, s katerim so določeni ukrepi in določena postavitev oziroma odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme zaradi spremembe prometne ureditve na cesti ali njenem delu. Vsebuje predlog prometne ureditve na območju Grenca, Virmaš, Sv. Duha in Form z rešitvami za znižanje hitrosti motornih vozil in povečanje prometne varnosti, ki ga je po naročilu Občine izdelal izbrani izvajalec. Elaborat sam ne ustvarja pravnih pravil in mu ni mogoče pripisati nobenih pravnih učinkov. Ker torej Elaborat ni predpis, Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa ni pristojno za njegovo presojo, zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.

V Elaboratu predlagani prometna ureditev in prometna signalizacija sta pravni učinek dobili z Odločbo v obsegu, v katerem je občinska uprava Občine z njo sprejela odločitev o spremembi prometne ureditve in prometne signalizacije. Iz izreka Odločbe izhaja, da je Občina z njo odločila (le) o prilagoditvi, zamenjavi in postavitvi prometne signalizacije na občinskih cestah in javnih površinah skladno z Elaboratom. Ta odločitev pa se glede na navedbe v pobudi in vsebino Elaborata ne nanaša na nepremičnine pobudnikov, ki ji tudi ne nasprotujejo. Pobudniki v pobudi navajajo le razloge, s katerimi oporekajo spremembi prometne ureditve na območju Starega dvora, kot je z Elaboratom predvidena v 2. fazi (izgradnja priključka), o čemer pa z Odločbo ni bilo odločeno. Pred izgradnjo priključka bo moral investitor urediti lastninskopravna razmerja s pobudnikoma, ki sta lastnika nepremičnin, po katerih naj bi potekal sporni priključek, in pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Ne da bi se posebej opredeljevalo do pravne narave izpodbijane Odločbe, je Ustavno sodišče zato pobudo zavrglo tudi v delu, ki se nanaša na Odločbo, saj ta ne posega v pravni položaj pobudnikov, zato ti za izpodbijanje Odločbe ne izkazujejo pravnega interesa.

Ker je pobudo zavrglo, Ustavno sodišče ni sledilo predlogu pobudnikov, naj o pobudi odloči po opravljeni javni obravnavi. Glede na sprejeto odločitev se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati do predloga pobudnikov za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Državni zbor je Aarhuško konvencijo ratificiral s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), spremembo Aarhuške konvencije pa z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 11/10, MP, št. 1/10 – MSKIVOZ).

[2]Glej na primer sklep Ustavnega sodišča št. U-I-813/21 z dne 7. 3. 2023, 3. točka obrazložitve.

[3]Z uveljavitvijo Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2) je ZCes-1 prenehal veljati (prvi odstavek 156. člena ZCes-2).

[4]Glej 16. točko 2. člena ZCes-1, veljavnega v času izdelave Elaborata.

[5]Lokalne ceste, ulice in poti so gradbeni inženirski objekti, ki se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) ne uvrščajo med enostavne objekte, za katere se v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1) ne zahteva gradbeno dovoljenje.

[6]Primerjaj tudi prvi odstavek 112. člena ZCes-2.