Jedro

Odsotnost z dela zaradi bolezni delavec lahko opraviči le s potrdilom zdravnika. Le v izjemnih primerih oziroma zaradi izjemnih okoliščin se lahko dokazuje s pričami in drugimi dokazi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 16.1.1996, o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi neupravičenih izostankov z dela in sklepa upravnega odbora tožene stranke z dne 9.2.1996, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnice. Posledično je sodišče zavrnilo tudi nadaljnje zahtevke tožnice, na ugotovitev, da ji delovno razmerje ni prenehalo, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, da ji je dolžna izplačati pripadajočo plačo od 15.2.1996 dalje, in ustrezne prispevke. Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni opravičila svojega izostanka z dela od 11.12.1995 do 31.12.1995, ni predložila nobenih zdravstvenih potrdil, iz zdravstvene dokumentacije pa je razvidno, da je zdravniška komisija prve stopnje ugotovila, da je bil bolniški stalež pri tožnici utemeljen le do 8.12.1995, po tem datumu pa je tožnica bila zmožna opravljati svoje delo.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica neupravičeno izostala z dela zaporedoma pet delovnih dni in sicer v času od 11.12.1995 do 31.12.1995, saj za ta čas ni organom tožene stranke, niti sodišču prve stopnje, pa tudi ne s pritožbo, predložila potrdila o dela nezmožnosti zaradi bolezni.

Tožnica je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da ni niti prvostopno niti drugostopno sodišče ugotavljalo okoliščin, ali je prišlo do neupravičenih izostankov zaradi zmote tožnice, ko je mislila, da ji je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež in ali ni prišlo do izostankov z dela iz razloga, ker je bilo tožničino zdravstveno stanje takšno, da ni mogla prihajati na delo. Dokazi v zvezi s temi navedbami niso bili izvedeni. Tožnica bi lahko dokazala tudi s pričami, da to obdobje v decembru 1995 ni bila sposobna priti na delo. Sodišči sta ugotavljali samo formalna dejstva, nista pa ocenili dejanskih okoliščin. Revidentka predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi druge in prve stopnje razveljavi.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izrecni določbi 3. odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je zato vezano na ugotovljeno dejansko stanje.

Tožnica ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče lahko preizkusilo le, če je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Kot je že navedeno, revizijsko sodišče ne more preizkusiti ugotovljenega dejanskega stanja, zato tudi ne more upoštevati revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje. Po ugotovitvi revizijskega sodišča tudi materialno pravo ni zmotno uporabljeno. Po določbi 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) delavcu med drugim preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni.

Zakon ne določa, kdaj je odsotnost z dela neupravičena, ampak določa, kdaj je odsotnost z dela upravičena. Neupravičena je torej vsaka odsotnost z dela, ki ni upravičena. Odsotnost z dela je upravičena v primerih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in splošni akt delodajalca, in odsotnost, ki jo odobri pristojni organ oziroma pooblaščeni delavec delodajalca. Na splošno velja, da je neupravičen vsak izostanek z dela, ki ni bil v naprej dovoljen oziroma katerega delavec ne opraviči z zdravniškim potrdilom, da je bil začasno zadržan z dela, ali s pozivom državnega organa, ki se mu je moral odzvati. Tožnica je zatrjevala, da je bila odsotna z dela zaradi bolezni, vendar kot ugotavljata nižji sodišči, te odsotnosti ni opravičila z ustreznim zdravniškim potrdilom. Svojega izostanka z dela torej ni ustrezno opravičila, zato izpodbijani sklepi o prenehanju delovnega razmerja niso nezakoniti.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).