- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 118/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:III.CP.118.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Obveznost upnika glede zagotavljanja delavcev in prostorov za izvršbo.Ali je upnik dolžan zagotavljati delavce in prostore za opravo izvršbe?
- Ustavitev izvršbe zaradi neizpolnitve obveznosti upnika.Ali je sodišče pravilno ustavilo izvršbo, ker upnik ni izpolnil zahtev sodišča?
- Odložitev izvršbe na predlog upnika.Kako sodišče obravnava predlog upnika za odložitev izvršbe?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Upnik ni dolžan zagotavljati delavcev in prostorov za opravo izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ampak mora založiti predujem za izvršilne stroške v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik ni zagotovil delavcev in prostorov, to ni razlog za ustavitev izvršbe.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 26.10.1989, ker upnika nista poskrbela za tisto, kar jima je bilo naloženo v zvezi z opravo izvršbe.
Proti sklepu se pritožujeta upnika zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagata razveljavitev sklepa. Navajata, da sta 1.9.1993 predlagala odložitev izvršbe, pa sodišče na to ni odgovorilo, ampak je izvršbo ustavilo.
Če je sodišče štelo, da je tako prav, bi lahko odločilo na tak način že v letu 1992. Nenavadno je, da je sodišče izvršbo ustavilo zato, ker upnika nista ugodila zahtevi iz lanskega in predlanskega leta.
Pritožba je utemeljena.
Potem ko je sodišče odredilo, da se dne 6.9.1993 opravi izvršba in potem ko sta upnika dne 1.9.1993 predlagala odložitev izvršbe, bi sodišče o tem predlogu moralo odločiti. V 64. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP - je določeno, kdaj je na predlog upnika mogoče odložiti izvršbo.
Pritrditi je treba pritožbi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izvršbo ustavilo zaradi tega, ker upnika nista storila tistega, kar jima je bilo naloženo s strani sodišča v letu 1992, pri tem pa sta upnika tudi ponovno predlagala odložitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo določbe ZIP, to pa je vplivalo na zakonitost sklepa (čl. 354/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s čl. 14 ZIP). Tako je bilo torej treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o predlogu upnikov.
Sicer pa je treba opozoriti, da iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, tudi v primeru, če bi upnika ne izpolnila zahtevanega, ni mogoče ustaviti izvršbe. Po določbah ZIP namreč upnik ni dolžan zagotavljati delavcev in prostorov za opravo izvršbe (prim.
čl. 219 do 222 ZIP), pač pa mora dati predujem za izvršilne stroške.
Če upnik v roku ne da predujma, sodišče ustavi izvršbo (čl. 32/2 in 3 ZIP).
Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu čl. 166/3 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP.