Jedro

Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Obstajati morajo bistvene spremembe.

Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že sama sprememba ureditve stikov utemeljuje spremembo preživninskega bremena. Le v primeru, ko se stiki bistveno spremenijo, je utemeljen (tudi) poseg v preživninsko obveznost.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom spremenilo izvajanje stikov, dogovorjenih s sodno poravnavo z 9. 1. 2024. Stiki na podlagi izpodbijanega sklepa potekajo vsako sredo od 14.30 do 18. ure, ter vsako drugo soboto od 10. do 18. ure; po dopolnjenem tretjem letu starosti pa vsako sredo od 14.30 do 18. ure ter vsak drugi vikend od sobote od 10. ure do nedelje do 18. ure (I. točka izreka). Predlagateljičin predlog za zvišanje preživnine (utemeljevala ga je s tem, da je hčerka starejša, da je vsa skrb na njej, da je bil ob prvi določitvi preživnine nasprotni udeleženec brezposeln, ona pa se je še šolala in da sedaj znašajo stroški za otroka 500 EUR) je zavrnilo (IV. točka izreka).

2.Predlagateljica odločitve sodišče ne sprejema in zoper IV. točko izreka, ki se nanaša na preživninsko obveznost, vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče njenemu predlogu za spremembo preživnine ugodi; podrejeno pa, da odločitev v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.S sodno poravnavo določena preživnina z 9. 1. 2024 ne zadošča niti za dekličine osnovne življenjske potrebe. Sodišče je kriterij bistveno spremenjenih okoliščin razlagalo preveč restriktivno. Že sama sprememba ureditve stikov predstavlja samostojno in bistveno spremenjeno okoliščino, ki narekuje spremembo preživnine. Obseg in dejanska realizacija stikov sta neposredno povezana s porazdelitvijo preživninskega bremena. A. večino časa preživi pri njej. Sodna poravnava je bila sklenjena v času, ko je bila žrtev dolgotrajnega fizičnega in psihičnega nasilja; spravljena je bila v izrazito podrejen položaj. S tem, ko je sodišče priznalo spremenjene razmere na področju stikov, zavrnilo pa spremembo preživnine, je kršilo načelo celostne presoje otrokovih koristi. Varstvo in vzgoja hčerke ji onemogoča pridobivanje dodatnega zaslužka. To pa ne velja za nasprotnega udeleženca. Njegovih pridobitnih sposobnosti sodišče ni presojalo. Odraščanje otroka, zlasti v času prehoda iz obdobja dojenčka v obdobje malčka, in ob vključitvi v institucionalno varstvo, predstavlja relevantno in bistveno spremembo potreb. Preživninsko breme bi moralo biti med udeleženca razporejeno na način, da nasprotni udeleženec krije vsaj 70 % dekličinih potreb; k njenemu preživljanju bi moral prispevati v višini 350 EUR mesečno.

4.Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu, ki se je nanjo odzval. V odgovoru izpostavlja svojo daljšo bolniško odsotnost in poudarja, da dodatnih dohodkov ni zmožen pridobivati. Predlaga zavrnitev predlagateljičine pritožbe in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je upoštevalo navedbe obeh udeležencev in se do bistvenih opredelilo ter izvedlo vse potrebne dokaze. Na njihovi podlagi je prepričljivo ugotovilo dejstva, ki so pravno pomembna za materialnopravno kvalifikacijo o bistveno spremenjenih okoliščinah. Pri tem ni zagrešilo nobene od zatrjevanih kršitev določb postopka ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

7.Postopek odločanja o spremembi že pravnomočno določene preživnine je dvofazen; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin bodisi na strani preživninskih zavezancev bodisi upravičenke. Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom1 določene preživnine predstavlja določilo 1. odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ). Poseg v sodno poravnavo je mogoč le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Obstajati morajo bistvene spremembe. Če so te ugotovljene, se v skladu z dvofaznim postopkom preživnina znova določi v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninske upravičenke oziroma mora sodišče na novo poiskati vrednostno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine.

8.Sodišče je ustrezno opravilo test obstoja bistveno spremenjenih pravno pomembnih dejanskih okoliščin s primerjavo aktualnih in tistih iz časa določitve preživnine s sodno poravnavo. Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že sama sprememba ureditve stikov utemeljuje spremembo preživninskega bremena. Le v primeru, ko se stiki bistveno spremenijo, je utemeljen (tudi) poseg v preživninsko obveznost. V obravnavani zadevi pa ni prišlo do bistvene spremembe pri stikih. S sodno poravnavo z 9. 1. 2024 sta se udeleženca dogovorila, da stiki do dekličine starosti 18 mesecev potekajo enkrat med tednom v popoldanskem času in en dan med vikendom, po dopolnjeni starosti 18 mesecev pa en dan med tednom ter vsak drugi vikend z enim prespanjem, če se starša ne dogovorita drugače. Poleg tega sta se dogovorila, da oče plačuje mesečno preživnino v višini 100 EUR in polovico mesečne položnice za vrtec. Ta sedaj znaša 200 EUR.

9.Z izpodbijanim sklepom je sodišče nekoliko spremenilo izvajanje stikov, določenih s sodno poravnavo. Ti sedaj potekajo vsako sredo od 14.30 do 18. ure ter vsako drugo soboto od 10. do 18. ure; po dekličinem dopolnjenem tretjem letu pa se stiki izvajajo vsako sredo popoldne ter vsak drugi vikend od sobote do nedelje. Ob pojasnjenem se takoj ponudi zaključek, da ne gre za bistveno spremenjene stike, ki bi utemeljevali poseg v preživninsko obveznost in njeno prerazporeditev.

10.Neprepričljive in neizkazane so predlagateljičine navedbe o bistvenem zvišanju hčerinih potreb zaradi odraščanja. Sodna poravnava je bila sklenjena v letu 2024, ko je imela deklica približno 9 mesecev, sedaj pa še nima niti treh let. Še vedno se nahaja v predšolskem obdobju. Sprememba je le v tem, da sedaj obiskuje vrtec, o plačilu katerega sta starša dosegla dogovor že v sodni poravnavi. Predlagateljica vidi spremenjeno okoliščino v zaposlitvi nasprotnega udeleženca, prezre pa, da se je zaposlila tudi sama in da ima nasprotni udeleženec celo nekoliko nižjo plačo od nje ter da je zaradi multiple skleroze že daljši čas v bolniškem staležu. Sodišče je ugotovilo izboljšanje preživninskih zmožnosti pri obeh starših, po drugi strani pa od nasprotnega udeleženca zaradi bolezni ni moč pričakovati pridobivanja dodatnih dohodkov.

11.Pritožnica ne more uspeti z zatrjevanji o neustrezni ureditvi preživnine v sodni poravnavi, niti z izpostavljanjem okoliščin, v katerih je bila sodna poravnava sklenjena. Temu predmetni postopek ni namenjen saj za izpodbijanje sodne poravnave velja poseben postopek. Bistveno je le to, ali so se okoliščine v tolikšni meri predrugačile, da je utemeljen poseg v preživninsko obveznost. Pri tem pa mora iti za posebej kvalificirane spremembe, kot je pravilno zapisalo sodišče v 14. točki obrazložitve. Ker takšne spremembe niso podane, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za zvišanje preživnine.

12.Glede na navedeno je odločitev v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Predlagateljica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k odločitvi na pritožbeni stopnji, zato nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Udeleženca sta 9. 1. 2024 sklenila sodno poravnavo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.