Jedro

ZNP v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča, ali je narok potreben ali ne.

Ker je revizija nesuspenzivno izredno pravno sredstvo in ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (oz. sklepa) zoper katero je vložena, ne more pomeniti utemeljenega razloga upnika, da ne sprejme izpolnitve dolžnikov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlagateljema z izpodbijanim sklepom dovolilo, da po njegovi pravnomočnosti med redne gotovinske pologe položita znesek 558.697,00 EUR v korist nasprotnih udeležencev.

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo obe stranki.

3. Predlagatelja uveljavljata pritožbeni razlog iz 1. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnika opozarjata, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj ni opravilo glavne obravnave. Tudi v nepravdnem postopku, v skladu z določbo 26. člena ZNP, sodišče opravi narok. S tem, ko narok ni bil opravljen, je bila predlagateljema odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Izpodbijana odločba je tudi „odločba presenečenja“. Predlagatelja pojasnjujeta, da sta med postopkom želela uveljavljati novo dejstvo, to je pobotni ugovor iz naslova uporabnine. S slednjim bi lahko znižala znesek kupnine, za katerega sta vložila predlog za depozit. Ker sodišče ni opravilo obravnave in tudi strank ni opozorilo, da bo odločilo brez obravnave, predlagateljema ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, odvzeta pa jima je bila tudi možnost navajanja novih dejstev in dokazov, ki so nastali po trenutku vložitve predloga za depozit. 4. Nasprotna udeleženca uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da predlog za sodni depozit zavrne, podrejeno pa zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer naj se tožnikoma naloži povrnitev stroškov postopka vključno s stroški pritožbenega postopka. Kot bistveno navajata, da za sodni depozit niso izpolnjeni pogoji. Člen 302 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravi, da sme dolžnik položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. 300. člen OZ pa pravi, da upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Nasprotna udeleženca menita, da upnikova zamuda (oz. zamuda nasprotnih udeležencev) po 300. členu OZ v konkretnem primeru ni podana, saj imata utemeljen razlog, da nasprotujeta izpolnitvi predlagateljev. 21. 10. 2009 sta tako zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 627/2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 330/2009 z dne 08. 09. 2009, vložila izredno pravno sredstvo (revizijo) in menita, da bosta z njo uspela. Zaradi tega niso izpolnjeni zakonski pogoji za dovolitev sodnega depozita, predlog za sodni depozit pa je po mnenju nasprotnih udeležencev podan preuranjeno.

5. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Predlagatelja pa na pritožbo nasprotnih udeležencev nista odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP.

Glede pritožbe predlagateljev

8. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v 7. členu določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Ker v določilih členov 168. do 177, ki se nanašajo na sodni depozit, oprava naroka ni predpisana, je torej prepuščeno presoji sodišča ali je narok potreben ali ne. V konkretnem primeru, upoštevajoč trditve, ki so jih podali udeleženci ter predložena listinska dokazila, tudi po mnenju pritožbenega sodišča oprava naroka za odločitev o predlogu ni bila potrebna. Sodišče je namreč vsa pravno relevantna dejstva (pri čemer večina le-teh niti ni bila sporna) lahko ugotovilo že na podlagi predloženih listin. Vsi udeleženci so tudi imeli možnost, da se tako o trditvah kot predloženih dokazih izjavijo, saj so jim bile vloge vročene.

9. Glede na dejstva, ki so jih udeleženci zatrjevali in že citirani 7. člen ZNP bi predlagatelja, ob zadostni skrbnosti, ki se pričakuje od stranke, ki je zastopana po odvetniku, morala računati na možnost, da narok ne bo opravljen. O odločitvi, ki bi pomenila za stranko presenečenje, zato ne moremo govoriti.

10. Pritožbene trditve o pobotnem ugovoru (v njegovo dopustnost se pritožbeno sodišče na tem mestu ne spušča) predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče, upoštevaje 337. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP, ne more upoštevati. Predlagatelja sta bila dolžna vsa dejstva in dokaze, ki bi po njunem mnenju lahko vplivali na odločitev, navesti oziroma predlagati že že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pri tem sta bila, kot je bilo že pojasnjeno, dolžna računati tudi na možnost, da naroka sodišče ne bo opravilo in zato to storiti z ustrezno vlogo.

Glede pritožbe nasprotnih udeležencev

11. Revizija je nesuspenzivno izredno pravno sredstvo. Vložena revizija zato ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko revizije ni štelo za utemeljen razlog zaradi katerega nasprotna udeleženca ne sprejmeta izpolnitve predlagateljev po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, Opr. št. P 627/2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, Opr. št. Cp 330/2009. Posledično je, ob ugotovitvi ostalih dejstev (1), ki kažejo na to, da nasprotna udeleženca izpolnitev odklanjata, tudi pravilno zaključilo, da sta prišla v upniško zamudo (primerjaj 1. odst. 300. člena OZ), kar po 1. odst. 302. člena OZ omogoča položitev dolgovanega zneska pri sodišču. 12. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso podani, prav tako pa ne tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je bilo pritožbi potrebno zavrniti kot neutemeljeni in izpodbijan sklep potrditi (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni.

(1) Predlagatelja sta tako navedla, da sta nekaj dni po izdani odločbi Višjega sodišča v Kopru, to je dne 19. 09. 2009, prvič zaprosila odvetnika nasprotnih udeležencev, da jima posreduje številko TRR, na katerega bosta lahko nakazala kupnino, vendar odgovora nista dobila. Dne 01. 10. 2009 sta nasprotnima udeležencema poslala dopis v katerem sta ponovno zahtevala, da jima slednja sporočita številko TRR. Ker odgovora nista dobila, sta 12. 10. 2009 poslala še opomin, vendar jima številka računa ni bila posredovana. Ker sta nasprotna udeleženca kršila svojo sodelovalno dolžnost, predlagatelja svoje obveznosti ne moreta izpolniti.