Jedro

Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v prvi alineji I. točke izreka sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 480.502,38 EUR za obdobje od 25. 9. 2019 do plačila (prva alineja I. točke izreka) in glede zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov (druga alineja I. točke izreka), v ostalem dovolilo izvršbo po predlogu upnika (II. točka izreka) in naložilo dolžniku povrnitev 55,00 EUR izvršilnih stroškov (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija le prvo alinejo I. točke izreka sklepa, ki se nanaša na zavrnitev obresti, in navaja, da je bila obravnavana izvršba predlagana na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja St 4936/2014 z dne 25. 9. 2019, ki predstavlja izvršilni naslov skupaj s seznamom neplačanih priznanih terjatev. Meni, da je upravičen do izvršbe tudi glede pripadkov k znesku 480.502,38 EUR, v katerem je zajeta glavnica in kapitalizirane obresti, kar je zmanjšano za poznejša plačila. Izvršilni naslov vsebuje tudi pripadke, ki so v skladu z zakonom zakonske zamudne obresti od navedenega zneska. Dolžnost stečajnega upravitelja ni, da v seznam vključi izrecno tudi opredelitev zamudnih obresti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov pravnomočno sodno odločbo, ki mora biti primeren (prvi odstavek 17. člena in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo sodišče presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.1

6. Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.

7. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti od zneska 480.502,38 EUR od dne 25. 9. 2019 do plačila, čeprav ta stranska terjatev ne izhaja iz izvršilnega naslova Sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru o končanju postopka osebnega stečaja St 4936/2014 z dne 25. 9. 2019, katerega del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 19. 9. 2019. Iz navedenega seznama jasno izhaja, da je neplačani del priznane terjatve upnika (le) v višini 480.502,38 EUR. Pripadki, ki je zgolj splošen pojem, in na katere opozarja upnik, pri tem v seznamu niso navedeni, kaj šele določno opredeljeni, kot je zakonska zahteva primernosti izvršilnega naslova. Pripadki niso le obresti, tudi obresti kot stranska terjatev pa morajo biti opredeljeni tako glede obrestne mere, kot tudi obdobja teka od določene glavnice.2

8. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je upnik sam v pritožbi pojasnil, da navedeni skupni znesek 480.502,38 EUR že vsebuje tudi kapitalizirane obresti; torej je ta vrsta pripadkov že vključena. Za kar si upnik prizadeva, je pravzaprav obrestovanje obresti, ki pa ni dopustno; prav tako ne v postopku izvršbe.3 Določilo 381. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki opredeljuje procesne obresti in s tem uveljavlja edino izjemo od splošne prepovedi obrestovanja obresti, ne pride v poštev za postopek izvršbe, ampak ob upoštevanju ozke razlage le za postopek, kjer neposredna državna prisila v obliki posega v dolžnikovo premoženje še ni na voljo, kot je primer pravdni postopek.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v prvi alineji I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSRS Sklep II Ips 408/2003. 2 Plavšak, N. v: Obligacijski zakonik s komentarjem. GV Založba, Ljubljana. 2. knjiga, str. 531. 3 Glede specialne izvršbe glej obširno VSM Sklep I Ip 370/2019. V sodni praksi je odklonilen odnos do procesnih obresti v izvršilnem postopku zavzet še v odločitvah VSL sklep III Cp 297/2004, VSL sklep III Ip 963/2013, VSM sklep I Ip 578/2014, VSL sklep I Ip 3183/2014, VSL sklep I Ip 2608/2015, VSM sklep I Ip 250/2016, VSM sklep I Ip 379/2016.