Jedro

Pritožbeno sodišče se z izvajanji zagovornika mladoletnika strinja. Iz izreka sklepa dejansko ne izhaja, kako dolgo bo izrečen vzgojni ukrep trajal, kar ga dejansko dela nerazumljivega. To pomanjkljivost je pritožbeno sodišče odpravilo na način, da je izrek s to določbo dopolnilo. Ta poseg pritožbenega sodišča ni v škodo mladoletnika. V izreku sklepa o vzgojnem ukrepu se vedno navede vrsta vzgojnega ukrepa, ki je bil mladoletniku izrečen, z navedbo najkrajšega in najdaljšega trajanja po določbah KZ.

Drugi odstavek 79. člena KZ pa v drugem stavku še določa, da ko sodišče izreče ta ukrep, ne določi, koliko časa traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje. Za trajanje tega zavodskega ukrepa velja, da ga sodišče ne določi vnaprej, temveč se o njem odloča kasneje glede na uspešnost izvrševanja vzgojnega ukrepa. Glede na to, v kolikšnem času se lahko vzgoja oziroma prevzgoja ocenjuje kot uspešna, je seveda treba upoštevati ustaljeno časovno planiranje ciklov pedagoških procesov.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika mladoletnika A.C.J. se ugodi tako, da se v izreku sklepa za besedami "oddaje v vzgojni zavod" doda točka II z besedilom: "V vzgojnem zavodu ostane mladoletnik najmanj šest mesecev in največ tri leta." Dosedanja točka II postane točka III.

II. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazensko-mladoletniškega pritožbenega postopka in nagrada zagovornika, odvetnika A.P., postavljenega po uradni dolžnosti, proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Mariboru starejšemu mladoletniku A.C.J. (v nadaljevanju mladoletnik) po 79. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi z drugim odstavkom 85. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1B ob upoštevanju sklepa Okrožnega sodišča v Krškem I Km 55211/2018 z dne 25. 3. 2019, ki je postal pravnomočen 19. 4. 2019, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem I Km 55211/2018 z dne 10. 2. 2021, ki je postal pravnomočen dne 10. 3. 2021, s katerim se mu je že izrečeni nadzorstveni vzgojni ukrep nadomestil z vzgojnim ukrepom oddaje v vzgojni zavod po členu 79 KZ izrekel en sam vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod. Senat za mladoletnike je to storil ob ugotovitvi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) bremenijo stroški kazensko-mladoletniškega postopka in nagrada zagovornika, odvetnika A.P., postavljenega po uradni dolžnosti, proračun.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil mladoletnikov zagovornik z obrazložitvijo, da senat za mladoletnike v izpodbijanem sklepu ni navedel najkrajšega in ne najdaljšega časa trajanja ukrepa, po določbah KZ. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se izrek sklepa dopolni še s tekstom, da se bo vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod izvajal najmanj šest mesecev in največ tri leta. Od pritožbenega sodišča je še zahteval, da se ga obvesti o seji pritožbenega senata.

3. Pritožbeno sodišče je o seji obvestilo mladoletnikovega zagovornika in višjega državnega tožilca Z.K. Oba sta se nejavne seje udeležila.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

5. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da v izreku sklepa ni navedlo najkrajšega in ne najdaljšega časa trajanja ukrepa po določbi KZ. S tem pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z ugotovitvijo, da je zaradi izostanka tega zapisa izrek nerazumljiv.

6. Pritožbeno sodišče se z izvajanji zagovornika mladoletnika strinja. Iz izreka sklepa dejansko ne izhaja, kako dolgo bo izrečen vzgojni ukrep trajal, kar ga dejansko dela nerazumljivega. To pomanjkljivost je pritožbeno sodišče odpravilo na način, da je izrek s to določbo dopolnilo. Ta poseg pritožbenega sodišča ni v škodo mladoletnika. V izreku sklepa o vzgojnem ukrepu se vedno navede vrsta vzgojnega ukrepa, ki je bil mladoletniku izrečen, z navedbo najkrajšega in najdaljšega trajanja po določbah KZ1. 7. Drugi odstavek 79. člena KZ pa v drugem stavku še določa, da ko sodišče izreče ta ukrep, ne določi, koliko časa traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje. Za trajanje tega zavodskega ukrepa velja, da ga sodišče ne določi vnaprej, temveč se o njem odloča kasneje glede na uspešnost izvrševanja vzgojnega ukrepa. Glede na to, v kolikšnem času se lahko vzgoja oziroma prevzgoja ocenjuje kot uspešna, je seveda treba upoštevati ustaljeno časovno planiranje ciklov pedagoških procesov.2

8. V točkah 23 - 25 izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je mladoletniku izreklo en sam zavodski vzgojni ukrep po 79. členu KZ, ker mladoletnik še vedno potrebuje strukturirano okolje, v katerem ga bodo nenehno nadzirali, mu svetovali in mu bodo pomagali ter ga pravilno usmerjali, vse v smeri, da bi zaključil srednješolsko izobraževanje in da se bo osebnostno in vedenjsko uredil v taki meri, da bivanje v vzgojnem zavodu ne bo več potrebno. Tako je po mnenju pritožbenega sodišča najbolj ustrezen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, saj se pričakuje, da bo mladoletnik v okviru strožjega zavodskega sistema uspel dokončati srednjo šolo in bo z zavodom sodeloval ter bo spoštoval pravila hišnega reda, kot je obljubil. Sodišče tudi pričakuje, da bo mladoletnik vzpostavil abstinenco od alkohola in prepovedanih drog. Nenazadnje je mladoletnik to tudi obljubil in je izrecno povedal, da želi v zavodu ostati, saj se je odločil, da želi šolanje zaključiti ter si pridobiti želeni poklic. Izrečeni vzgojni ukrep se bo v skladu z zakonom izvajal najmanj šest mesecev in največ tri leta. V tem času bo moral mladoletnik aktivno sodelovati v zavodu in spoštovati pravila hišnega reda ter se izogibati slabe družbe in vzpostaviti abstinenco od alkohola ter prepovedanih drog, kot tudi aktivno sodelovati v izobraževalnem programu. O prenehanju vzgojnega ukrepa bo sodišče odločilo s posebnim sklepom, ko bo presodilo, da vzgojni ukrep ni več potreben, vendar je to odvisno od mladoletnika in njegovega vedenja.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP (člen 391 ZKP), na katere pazi po uradni dolžnosti, je o pritožbi zagovornika mladoletnika odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Stroški pritožbenega postopka po določbi prvega odstavka 484. člena ZKP obremenjujejo proračun, saj je senat za mladoletnike izrekel mladoletniku vzgojni ukrep, mladoletnik pa nima lastnih dohodkov ali premoženja, da bi jih plačal. Sklep temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 484. člena ZKP.

1 Primerjaj sklep VSL II Kp 3552/2015 z dne 26. 1. 2017. 2 Primerjaj prof. dr. Ivan Bele, Kazenski zakonik s komentarjem - splošni del, Založba GV Ljubljana 2001, stran 457, opomba 4.