Jedro

V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, citiranim v uvodu, dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka) in dolžniku naložilo upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 61,92 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Graja odločitev sodišča prve stopnje, ki pooblaščencu upnika ni priznalo nagrade za sestavo predhodne odredbe po tar. št. 3461 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), z obrazložitvijo, da ni razvidno, da bi upnik takšen predlog sploh vložil. Upnik je zahteval tako izdajo sklepa o izvršbi, kot tudi zavarovanje zahtevka po določbi 259. člena ZIZ za še ne zapadle zneske zakonite preživnine za obdobje enega leta. Tovrstno zavarovanje je mogoče dopustiti le s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ in ker je upnik s svojim predlogom uspel, je upravičen do povrnitve stroškov tudi za ta predlog. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku prizna vse priglašene stroške, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in v tem delu vrnitev zadeve v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da izpodbijana odločitev ni obremenjena s kršitvami procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, kot tudi ne s procesno kršitvijo, ki jo uveljavlja upnik, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi je sporno, ali je pooblaščenec upnika upravičen posebej tudi do nagrade za predlog za zavarovanje ne zapadlih preživninskih obveznosti.

6. Kot izhaja iz predloga upnika, je le-ta vložil predlog za izvršbo za že zapadle zneske preživnine ter za glavnico v znesku 1.239,12 EUR, ki se nanaša na zavarovanje zahtevka za še ne zapadle zneske zakonite preživnine na podlagi določbe 259. člena ZIZ. Upnik meni, da je del predloga, ki se nanaša na še ne zapadle zneske preživnine šteti kot poseben predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, za katero je po tar. št. 3461 ZOdvT predvidena posebna nagrada.

7. Takšno stališče upnika je zmotno. Po mnenju sodišča druge stopnje je ta nagrada predvidena za sestavo predloga za predhodno odredbo, ki vsebuje vse zahtevane sestavine določene v prvem odstavku 257. člena ZIZ. V obravnavanem primeru pa ne gre za tovrstno predhodno odredbo, temveč za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Upravičenosti te predhodne odredbe ni potrebno posebej utemeljevati, saj je nevarnost izkazana že, če je bilo zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana (drugi odstavek 259. člena ZIZ). Prav tako sodišče za bodoče ne zapadle zneske preživnine istočasno dovoli prisilno izterjavo ob njihovi zapadlosti (106. člen ZIZ). Ker je torej takšno zavarovanje vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.

8. Ker gre za vsebinsko nedeljivo celoto, predloga za zavarovanje ni potrebno posebej obrazlagati, saj se obstoj nevarnosti domneva in ga ni potrebno niti zatrjevati. Zadostuje zgolj v sklopu predloga za izvršbo dan predlog za zavarovanje določenega denarnega zneska (vsote ne zapadlih preživninskih obveznosti za eno leto) z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter datumom zapadlosti. Ker torej za tak predlog ni potrebno nobenih trditev, ne dokazov (upoštevaje dejstvo, da je razlog za zavarovanje že podan, če ni plačana ena zapadla preživninska obveznost, kar izhaja iz samega predloga za izvršbo), gre pri predlogu za zavarovanje ne zapadlih preživninskih obveznosti (v kolikor bi ga vrednotili posebej) le za neobrazloženo vlogo, za katero pa po ZOdvT nagrada pooblaščencu sploh ni predvidena.

9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).