Jedro

Iz izvedenih dokazov izhaja, da v letu 1998 tožnici ni bil obnovljen oziroma ni bila ponovno imenovana v naziv asistenta, kar pomeni, da je ta naziv izgubila in ni več izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bila razporejena. Čeprav ji je bil celo podaljšan čas, da bi lahko izpolnila pogoje za imenovanje v habilitacijski naziv, tudi v tem času pogojev ni izpolnila. Zato je bilo utemeljeno ugotovljeno, da nima zmožnosti za opravljanje dela, na katerega je bila razporejena. Poseben postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev, kot ga sicer predvidevajo predpisi o delovnih razmerjih, je bil v njenem primeru nepotreben, ker ni šlo za ugotavljanje slabih rezultatov dela ali za pomanjkanje znanj - tega ji nihče v odpovednem postopku niti ni očital - saj je bil razlog za ugotovitev, da za svoje delo nima zmožnosti samo neobnovljen habilitacijski naziv.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 25.5.1999 in 30.9.1999 in posledično na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da jo je zato tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ki bo ustrezalo njeni strokovni izobrazbi in ji obračunati in izplačati plače in prispevke za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da pri toženi stranki ni bil izpeljan postopek po 18. členu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) oziroma po določbi 23. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.). Spregledano je bilo, da je bila tožnica na mesto asistenta imenovana in ne razporejena. S svojim delom je izpolnila pogoje dela, ki ga je opravljala, bila pa je tudi tik pred doktoratom. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

V dopolnitvi revizije je revidentka še dodatno pojasnila svoja stališče in navedla, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo nezakonito.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določbe 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizija je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavljala samo formalno, ne da bi ga vsebinsko obrazložila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkusilo.

Tožnici je delovno razmerje prenehalo z uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih ZDR, ker je bilo ugotovljeno, da nima zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katero je bila razporejena, ko je bilo ugotovljeno, da pri toženi stranki ni drugega ustreznega dela primernega njeni strokovni izobrazbi in njenim zmožnostim.

Iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1.7.1991 izhaja, da je tožnica bila razporejena na delovno mesto asistent mag(ister). Delovno razmerje je bilo sklenjeno za nedoločen čas. Delovno mesto ima kot pogoj določen habilitacijski naziv (asistent).

Iz izvedenih dokazov izhaja, da v letu 1998 tožnici ni bil obnovljen oziroma ni bila ponovno imenovana v naziv asistenta, kar pomeni, da je ta naziv izgubila in ni več izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bila razporejena. Čeprav ji je bil celo podaljšan čas, da bi lahko izpolnila pogoje za imenovanje v habilitacijski naziv, tudi v tem času pogojev ni izpolnila. Zato je bilo utemeljeno ugotovljeno, da nima zmožnosti za opravljanje dela, na katerega je bila razporejena. Poseben postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev, kot ga sicer predvidevajo predpisi o delovnih razmerjih, je bil v njenem primeru nepotreben, ker ni šlo za ugotavljanje slabih rezultatov dela ali za pomanjkanje znanj - tega ji nihče v odpovednem postopku niti ni očital - saj je bil razlog za ugotovitev, da za svoje delo nima zmožnosti samo neobnovljen habilitacijski naziv. Tega dejstva pa ni bilo treba ugotavljati komisijsko. In ob takem dejanskem stanju, in ob dejanski ugotovitvi izpodbijane sodbe, da tožena stranka zanjo res ni imela takega delovnega mesta, na katerem se ne zahteva habilitacijski naziv, je edino možen zaključek, da je tožena stranka (ugotovitveni) sklep o prenehanju delovnega razmerja sprejela v skladu z veljavnimi predpisi.

Ugovor, da je ugotovitven sklep o prenehanju delovnega razmerja izdal nepristojen organ, se pojavi šele v reviziji, ki novot glede na določbo 372. člena ne more obravnavati.

Vse ostale navedbe tožnice in razlogi, zakaj je prišlo do situacije, ko je tožnica izgubila zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bila razporejena, so za odločitev v tem sporu nepomembne.

Ko je bilo ugotovljeno, da gre za zakonito prenehanje delovnega razmerja in da je sodišče tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo utemeljeno, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.