Jedro

Če dolžnik s svojo vlogo napada le tisti del skepa o izvršbi, s katerim je sodišče odmerilo upnikove izvršilne stroške, sodišče prve stopnje ne postopa po 62. členu ZIZ, temveč z dolžnikovo vlogo ravna kot s pritožbo.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se sklep z dne 25.5.2001 razveljavi. Upnikovi pritožbeni stroški v višini 23.062,20 SIT so nadaljnji izvršilni stroški. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep o izvršbi v stroškovnem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.4.2001 dolžniku naložilo, naj v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, z drugo točko izreka je nato dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa je odmerilo na 14.670,00 SIT (3. točka izreka). Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil vlogo, ki jo je naslovil kot "Ugovor zoper 3. točko sklepa o izvršbi z dne 19.04.01". V vlogi navaja, da ugovarja višini tretje točke izreka, ker meni da je znesek te glavnice izdatno previsok. Poleg tega pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in bi mu tako visoko odmerjeni stroški pomenili precej velik izdatek. Sodišče prve stopnje je dne 25.5.2001 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi, opr.št. I 2001/03839 z dne 18.4.2001 (pravilno 19.4.2001) in sicer v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Zoper ta sklep pa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je dolžnikov ugovor treba šteti po vsebini za pritožbo glede stroškov, ne pa kot ugovor zoper izvršilni predlog. Glede na navedeno naj bi postal sklep o izvršbi v neizpodbijanem delu (2. točka) pravnomočen ter je njegova razveljavitev v nasprotju z določbami ZIZ. Ugovor ne vsebuje nobenih razlogov po 55. členu ZIZ, niti ne ustreza zahtevi iz 53. člena istega zakona. Pritožba upnika je utemeljena, ugovor dolžnika pa je neutemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša z upnikovim pritožbenim stališčem, da dolžnikove vloge z dne 7.5.2001 ni mogoče obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Z vlogo namreč izrecno napada le 3. točko sklepa o izvršbi, torej odločitev o višini upnikovih stroškov. Tudi pri pravnem sredstvu, ki ga ima dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), namreč velja določba 53. člena ZIZ. Ta pa pravi, da je edino dolžnikovo sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Vlogo, s katero dolžnik napada zgolj odločitev o stroških, je torej treba obravnavati kot pritožbo. Ker gre v obravnavani zadevi za prav tak primer, torej sodišče ne bi smelo opraviti postopka po 62. členu ZIZ, marveč bi moralo z dolžnikovo vlogo ravnati kot s pritožbo. Iz tega razloga je torej sodišče ravnalo napak, ko je izdalo sklep z dne 25.5.2001, saj za njegovo izdajo niso bili izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 62. člena ZIZ, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je upnik s pritožbo uspel, mu je sodišče priznalo priglašene in potrebne stroške v skladu z Odvetniško tarifo. Ta odločitev pa pomeni, da je treba rešiti dolžnikovo pritožbo zoper izrek o stroških. Za odločanje je pristojno pritožbeno sodišče, ki ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je priglašene stroške odmerilo in priznalo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Pritožnik svojih navedb, češ da je ta znesek odločno previsok, ni z ničemer obrazložil, marveč izpostavlja izključno svoje težko finančno stanje. Le-to pa na pravilnost odmere stroškov ne more vplivati. Ker je pritožba neutemeljena ter niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).