Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotoviti najugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je najprimernejše. Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če relevantnih trditev ne navede oziroma zanje ne predloži dokazov, jih sodišče ne more upoštevati.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča pve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in (II.) določilo preizkusno obdobje pet let od izdaje sklepa začetka postopka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 12. 9. 2028. 2. Zoper navedeni sklep se je v delu, ki se nanaša na preizkusno dobo (II. točka izreka), pritožila dolžnica. Navedla je, da je preizkusna doba predolga, sama odločitev sodišče prve stopnje pa obremenjena z napačno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se preizkusna doba določi na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi petega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja, da sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost, dolžnik pa mora v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev dolžine preizkusnega obdobja in predlogu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin (tretji odstavek 398. člena ZFPPIPP).
5. Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotoviti najugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je najprimernejše. 6. Sodišče prve stopnje je navedlo okoliščine, ki jih je upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja. Dolžnici je določilo preizkusno obdobje petih let, upoštevajoč podatke, s katerimi je pri odločanju razpolagalo: višino obveznosti preko 1.500.000,00 EUR, dolžničino starost 66. let, invalidnost 3. kategorije ter dejstvo, da je dolžnica brez premoženja. Dolžnica namreč v predlogu za odpust obveznosti ni navedla nobenih družinskih in osebnih razmer, ki bi lahko vplivale na (drugačno) odmero preizkusnega obdobja. Zakaj ne, v pritožbi ni pojasnjeno.
7. Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če relevantnih trditev ne navede oziroma zanje ne predloži dokazov, jih sodišče ne more upoštevati. Dolžnica šele v pritožbi (prepozno) navaja družinske okoliščine (sinovo in moževo bolezen) in okoliščine nastanka tako visokih obveznosti ter šele pritožbi prilaga zdravstveno dokumentacijo, ki naj bi utemeljevala njen predlog za skrajšanje preizkusne dobe na dve leti.
8. V zvezi z visokimi dolgovi dolžnica navaja, da vse obveznosti izvirajo iz obdobja, ko je kot lastnica oziroma zakonita zastopnica družbe podala osebna jamstva za družbo A. d.o.o., ki je financirala določene gradbene projekte v letih 2008 in kasneje. Ko se je nad družbo A. d.o.o. začel stečajni postopek, so posamezni upniki dolg, ki so ga imeli do navedene družbe, zahtevali od stečajne dolžnice. Stečajna dolžnica sama osebno nikoli ni prejela zneskov, za katere še dandanes odgovarja, ampak so vsi zneski bili načrtno uporabljeni za financiranje posameznih gradbenih projektov ali za posamezne premostitvene kredite, ki jih je družba A. d.o.o. najemala.
9. Poroštvo kot ena od oblik zavarovanja obveznosti pomeni, da se porok zaveže poravnati veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če tega ne bi storil dolžnik (1012. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ) oziroma v primeru solidarnega poroštva poleg glavnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Solidarna narava porokove obveznosti je podana, kadar lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh skupaj. Dolžnica je s prevzemom (solidarnega) poroštva nase prevzela vsa tveganje, katerega posledice bi sicer zadele družbo A. d.o.o., zaradi česar se ne more uspešno sklicevati na to, da sama ni prejela zneskov, za katere odgovarja. To velja tudi za navedbe, da ni šlo za dolžničino neodgovorno zadolževanje ter da je storila vse potrebno, da bi dolgove poravnala, saj je v ta namen prodala osebno premoženje in dolg zmanjšala za 0,5 mio EUR.
10. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da dejstvo, da je dolžnica invalidka 3. kategorije, že samo po sebi utemeljuje (naj)krajšo preizkusno dobo. Invalidnost je (poleg starosti) tudi edina osebna okoliščina, ki jo je dolžnica navedla v postopku na prvi stopnji. Šele v pritožbi prvič navaja osebne okoliščine svoje družine ter (šele pritožbi) prilaga zdravstveno dokumentacijo. Kot izhaja iz predloženih dokazov, dolžničine zdravstvene težave trajajo že zelo dolgo (in sovpadajo s stečajnim postopkom družbe A. d.o.o.), kljub temu pa je iz predložene zdravstvene dokumentacije razvidno, da je za delo delno zmožna, kar navaja tudi sama. Dolgotrajne so tudi zdravstvene težave moža in odraslega sina. Zakaj tega dolžnica ni navedla že v predlogu za odpust obveznosti, dolžnica ne navaja, tega pa ni mogoče ugotoviti niti iz pritožbenih navedb.
11. Drži, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno upraviteljevo mnenje o preizkusni dobi, vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da je upravitelj to mnenje podal (PD 31). Glede na zelo visoke obveznosti in dolžničino delno delovno zmožnost ter v odsotnosti kakršnihkoli podatkov o družinskih in osebnih stanjih dolžnice, je upravitelj predlagal pet let, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo.
12. Navedeno pomeni, da okoliščine, s katerimi je ob odločitvi razpolagalo sodišče prve stopnje, opravičujejo preizkusno obdobje, kot je določeno v izpodbijanem sklepu. Tega ne morejo spremeniti niti (šele v pritožbi in torej prepozno, prim. 337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) zatrjevane družinske in osebne okoliščine, saj je že zgoraj pojasnjeno, da ne gre za nove okoliščine na strani dolžnice in njenega moža ter odraslega sina. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na dve leti, kot to predlaga dolžnica. Dolžnica nima preživninskih obveznosti in je za delo vsaj delno zmožna. Dejstvo, da je zaradi dolga v stalnem stresu, pa skrajšanja preizkusnega obdobja samo po sebi ne more utemeljevati.
13. Pritožnica s pritožbenimi razlogi glede na zgoraj navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.