Jedro

Pri na novo odmerjeni preživnini (kar so terjale ugotovljene spremenjene okoliščine) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Odmerjena preživnina temu ustreza, prav tako pa je pravilno porazdeljeno breme preživljanja med oba roditelja (189. člen DZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi (I. do III. točka izreka).

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice in mesečno preživnino za mld. hčerki obeh udeležencev A. (roj. 2007) in B. (roj. 2009), ki je bila določena s sodno poravnavo 19. 6. 2018, in je po zadnji valorizacija znašala 166,34 EUR za vsako, zvišalo na 210 oz. 222 EUR za mld. A. (I.) in na 175 oz. 188 EUR za mld. B. (II.), v presežku pa zahtevek zavrnilo (IV.) in odločilo o stroških postopka (V.) ter v izrek še zapisalo, da je oče poleg tega dolžan prispevati še polovico stroškov za valeto B. ter polovico nujnih zdravstvenih stroškov oz. pripomočkov za obe hčeri (III.).

2.Zoper zvišanje preživnine se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je ocena stroškov za prehrano 150 EUR na mesec za vsako od hčera previsoka, nerealna in nedokazana, predlaga znesek 50 EUR. Nepotrebna, pristranska oz. nepreverjena in napačna je tudi ocena mesečnih inštrukcij, meni, da ta strošek ni potreben, enako velja za strošek eAsistenta. Nasprotuje odločitvi, da mora prispevati polovico stroškov za valeto, saj bi to naredil, če bi imel denar. Nasprotuje temu, da v prej določeni preživnini niso bili upoštevani stroški šolskih potrebščin, taborov ter ekskurzij. Nasprotuje tudi oceni, da sam razpolaga z veliko denarja, češ da je kupoval na spletni platformi Best Secret, kriptovalute in da se prehranjuje v restavracijah. Slednje pojasnjuje in minimizira. Izpostavlja, da zasluži bistveno manj od predlagateljice, cca 500 EUR, zato meni, da ni pravično, da morata prispevati enako. Predlaga, da preživnina ostane nespremenjena.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je vsa odločilna sporna dejstva pravilno in v zadostni meri ugotovilo in pri tem ni storilo nobene relevantne kršitve določb postopka. Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo 197. čl. Družinskega zakonika (DZ), po katerem lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6.Samemu dejstvu, da so se okoliščine bistveno spremenile, pritožnik sicer obrazloženo ne oporeka, čeprav nasprotuje spremembi preživnine. Obrazloženo izpodbija zgolj novo odmero, in sicer iz razloga previsoke ocene potreb upravičenk ter napačno porazdeljenega bremena med zavezanca. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve sodi, da ugotovljena dejstva utemeljujejo sklep o bistveno spremenjenih okoliščinah (več stroškov s šolanjem in manj časa, preživetega z očetom) in da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo treba preživnino odmeriti na novo.

7.Pri na novo odmerjeni preživnini (kar so terjale ugotovljene spremenjene okoliščine) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 190. čl. DZ, po kateri mora upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Odmerjena preživnina temu ustreza, prav tako pa je pravilno porazdeljeno breme preživljanja med oba roditelja (189. čl. DZ).

8.Za posamezno vrsto izdatka oz. dobrine je možno potrošiti veliko ali pa malo denarja, odvisno od tega, koliko ga je pač na razpolago. Potrebe so torej tiste, ki se (v razumnih okvirih) prilagajajo zmožnostim. Ocena mesečnega stroška za prehrano ni nerazumna, je realna, četudi ni izkazano, da je mati v konkretnem mesecu za vsako od hčera porabila natanko 150 EUR. Glede na cene živil in druga splošno znana dejstva je ta ocena v okviru normalne, običajne porabe za otroke v takem starostnem obdobju, kot sta obe dekleti, hčerki udeležencev (dijakinji).

9.Drži, da mati zasluži več, kot oče, in sicer okoli 2200 EUR na mesec, medtem ko oče okoli 1600 EUR, pri čemer je sodišče ugotovilo, da jima po nujnih odbitkih ostane razpoložljivega materi približno 1300 EUR, očetu pa okoli 900 EUR. Pritožbeno sodišče sicer pripominja, da bi bilo bolj prav upoštevati 2200 in 1600 EUR - saj je preživljanje otrok načeloma priviligirana, tj. posebej pomembna obligacija, - kar pomeni, da mati in oče skupaj ustvarita okoli 3800 EUR mesečnega dohodka. Da od tega 300 EUR namenita za prehrambene stroške deklet (2 x 150 EUR), je primeren, razumen delež. Tudi dodaten strošek za instrukcije matematike (30 EUR na mesec) in za e-asistenta (4 EUR na mesec) za hči A. v takem družinskem proračunu ni nekaj, česar otroku ne bi mogli oz. smeli privoščiti. Sodišče prve stopnje je to in vse druge izdatke, ki jih omogoča prihodek staršev, natančno navedlo v tč. 22 na str. 12 do 15, na kar pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju tudi usmerja. Razlogi so pregledni, izčrpni in prepričljivi, postavke pa v okviru splošno znanih življenjskih izdatkov, tako po vrsti kot tudi po višini.

10.Končna ocena, da so potrebe v denarju za B. 400, za A. pa približno 470 EUR na mesec, je v celoti sprejemljiva. Glede prispevka polovice stroškov za valeto je treba opozoriti, da je izrek tega nespecificiran in zato zgolj deskriptiven; očeta naj zavezuje, da bo prispeval po svojih zmožnostih.

11.Glede na zgoraj navedeno in kar pritožba ne izpodbija, pač pa poudarja, je razmerje pridobitnih zmožnosti slabih 60 % v prid materi (slednja ima torej boljše). Kljub temu pa je odločitev, da naj oče v denarju prispeva enako kot mati, tj. "50-50", pravilna: Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je breme denarnega prispevka izenačilo zato, ker hčeri z očetom skoraj ne preživljata svojega časa, kar pomeni, da oče z njima neposredno nima praktično prav nobenih izdatkov, ne režijskih ne drugih.

12.Zaključiti gre, da je po zvišanju preživnine celotna denarna obveznost preživljanja manj od polovice mesečnega dohodka, ki očetu ostane kot razpoložljivi del, kar ni pretirano breme, ki ga mora kot starš trpeti za svoji hčeri.

13.Vsi pritožbeni očitki se torej izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zv. s čl. 42 ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, ga je v izpodbijanem ugodilnem delu (tč. I., II. in III. izreka) potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP v zv. s čl. 42 ZNP-1).

-------------------------------

1Kot nepomembno se zato izkaže očetovo "opravičevanje" lastnih izdatkov; sodišče je to v redu upoštevalo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190, 197

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.