Jedro

Na strani uživalca varstvenega dodatka je, da skladno s 25. členom novele ZPIZ/92 do zakonsko določenega roka ZPIZ-u (tožencu) predloži dokazila o dohodkih v prejšnjem letu. Opustitev navedene dolžnosti je sankcionirana z ustavitvijo izplačevanja varstvenega dodatka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita odločbi toženca, izdani pod opr. št. P-369791 z dne 7.5.1996 in z dne 16.12.1996 ter da se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka.

Zoper sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je tožnik motena osebnost, s podpovprečno miselno sposobnostjo, ki ni sposoben za organizirano delo in je bil zaradi tega tudi invalidsko upokojen. Vse omenjeno je bilo znano že tožencu, zaradi česar bi morala oseba, ki je vodila upravni postopek, sama pribaviti listine o premoženjskem stanju. Tudi glede prejemkov je toženec imel podatke, saj mu izplačuje pokojnino, drugih prejemkov pa tožnik nima. Nadalje tožnik navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je potrdilo o premoženjskem stanju vseeno predložil. Res je to storil šele po izdaji dokončne odločbe v upravnem postopku. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Pravica do varstvenega dodatka je urejena v določilih IX. poglavja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l . RS št. 12/92 z nadaljnjimi spremembami - ZPIZ/92), ki jih je potrebno uporabiti pri presoji predmetne zadeve. Varstveni dodatek pomeni socialni korektiv v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da ne gre za samostojno pravico iz tega zavarovanja, temveč za dajatev, vezano na že pridobljene pravice do starostne, invalidske ali družinske pokojnine z namenom zagotovitve socialne varnosti upokojencem, katerih dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne zadoščajo za preživljanje. Priznati ga je mogoče le uživalcem pokojnin, katerih pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo ob pogoju, da ne presegajo premoženjskega cenzusa, katerega s sklepom o pogojih za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka, določi skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V 177. čl. ZPIZ/92 pa je določeno, od kdaj naprej gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka. Sama pravica pa ni trajna, temveč je odvisna od premoženjskih razmer uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo. Z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 7/96) je bil 177. člen ZPIZ/92 dopolnjen oz. spremenjen in sicer tako, da mora uživalec varstvenega dodatka zavodu do 31. marca v vsakem koledarskem letu predložiti dokazila o dohodkih iz 164. čl. zakona, prejetih v prejšnjem koledarskem letu. Uživalcu, ki ne ravna skladno s prejšnjim odstavkom, se varstveni dodatek preneha izplačevati s 1. majem tekočega leta.

Na strani uživalca varstvenega dodatka je torej, da do roka predloži ustrezna dokazila o dohodkih v prejšnjem koledarskem letu. Opustitev dolžnosti posredovanja podatkov pa je sankcionirana z ustavitvijo izplačevanja varstvenega dodatka. Glede na navedeno zakonsko določbo, od upravnega organa ni mogoče zahtevati, da bi skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju, kajti skladno s 7. členom ZPIZ/92 se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, razen če z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni drugače določeno. Ravno z novelo ZPIZ/92, kot specialnim predpisom, je posebej določeno, da je na strani uživalca varstvenega dodatka dolžnost, da do zakonsko določenega roka predloži podatke o premoženjskem stanju.

Kot je to ugotovilo tudi že prvostopno sodišče, tožnik ni ravnal skladno z omenjenimi določbami. Kljub temu, da je pooblaščenec zastopal tožnika že od vložitve pritožbe zoper prvostopno odločbo dalje, pa je šele po izdaji dokončne odločbe tožencu predložil potrdilo o premoženjskem stanju. S tem v zvezi pa pritožbeno sodišče poudarja, da je prvostopno sodišče skladno s 30. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94 - ZDSS) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca. Presojalo je torej dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe. Ker je bilo potrdilo predloženo že po izdaji omenjene odločbe, ga sodišče pri presoji ni smelo upoštevati, kajti v nasprotnem primeru bi brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec. Skladno s 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) pritožbeno sodišče tudi ni moglo upoštevati pritožbenih navedb glede psihično - intelektualnih zmožnosti tožnika, saj omenjeno tožnik uveljavlja šele v pritožbenem postopku, pri čemer pa ni izkazal, da omenjenega brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave pred prvostopnim sodiščem (eventualna maksima).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.