Jedro

Nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju zmanjšala, se vrne z doplačilom odškodnine le, če gre za bistveno zmanjšanje njene vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 21.6.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti dopolnilni odločbi Upravne enote R.K. z dne 31.1.2000. Z njo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega gozda parc. št. 589/4 k.o. P., v obliki pravice do lova.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bila vrednost podržavljenega gozda, ki je bil denacionalizicijskemu upravičencu vrnjen v last in posest z odločbo Občine R.K. z dne 29.5.1992, pravilno določena glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (3. odstavek 44. člena ZDen). Ker je bila omenjena parcela v času podržavljenja in v času vračanja gozd 6. razreda, je pravilen sklep upravnih organov, da se vrednost gozda od podržavljenja pa do vrnitve ni spremenila; iz zapisnika o ocenitvi vrednosti obravnavanega gozda z dne 10.12.1997 pa izhaja vrednost v višini 24.797,73 DEM. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnik do uveljavljane odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti gozdne parcele ni upravičen pravilno, vračanje podržavljenih lovskih pravic, pa ni predmet tega postopka.

Tožnik v pritožbi navaja, da cenitev gozda parc. št. 589/4 k.o. P. ni bila opravljena strokovno, saj mu je bil vrnjen popolnoma uničen gozd, za kar obstajajo dokazi. Če mu ne bo izplačana odškodnina, zahteva vrnitev vseh 22 ha odvzetega gozda. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Upravičencu se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju zmanjšala vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju, le če je zmanjšanje bistveno (1. odstavek 26. člena ZDen). Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine pa se po ZDen šteje zmanjšanje nad 30 % vrednosti nepremičnine; upravičenec pa lahko zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega 1/2 prvoobjavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo (2. odstavek 26. člena ZDen). V obravnavanem primeru je bilo na podlagi meril iz 3. odstavka 44. člena ZDen na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno, da se vrednost podržavljenega gozda v času vračanja, glede na stanje ob podržavljenju ni spremenila. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno presodilo, da tožnik do odškodnine ni upravičen ter pravilno odločilo, ko je njegovo tožbo zavrnilo.

Pritožbeni ugovor o nestrokovnosti cenitve vrednostno vrnjenega gozda na drugačno odločitev ne vpliva, saj z njim tožnik ne uveljavlja, da vrednost vrnjenega gozda ne bi bila določena na način določen v ZDen.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi iz katerih tožnik izpodbija sodbo niti ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.