Jedro

Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).

Tožnica je sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu, torej pravočasno in pravilno, zato ni bilo podlage za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 105.a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 34. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji) postopek ustavilo, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožeča stranka sodne takse za tožbo po vložitvi tožbe ni plačala, zato jo je s plačilnim nalogom, ki ji je bil vročen dne 11. 1. 2014 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema naloga plača sodno takso za tožbo v višini 28,00 EUR. Ker tožnica v roku, določenem v plačilnem nalogu sodne takse ni plačala, čeprav je bila opozorjena na pravne posledice v primeru neplačila, je štelo tožbo za umaknjeno.

Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo in v njej navaja, da je po prejetem plačilnem nalogu sodno takso plačala dne 15. 1. 2014, kar je tudi razvidno iz priloženega potrdila A. o plačilu odmerjene takse v višini 28,00 EUR na dan 15. 1. 2014. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

V obravnavanem primeru je sporno ali so podani pogoji za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo, na podlagi 3. odstavka 105. a. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 34. člena ZST-1. Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznosti za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a. člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a. člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljanjem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).

Iz sodnega spisa te zadeve izhaja, da tožeča stranka ob vložiti tožbe ni plačala predpisane sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 34. člena ZST-1 dne 10. 1. 2014 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v katerem je navedlo BIC banke prejemnika: ..., IBAN: ..., in referenco: ... ter opr. št. zadeve Pd 149/2013, za katero se plačuje sodna taksa ter zahtevan znesek (list. št. 18). Tožeči stranki je bil naveden nalog vročen dne 11. 1. 2014. Iz plačilnega naloga UPN, ki ga je tožeča stranka priložila k pritožbi izhaja, da je tožeča stranka plačala račun dne 15. 1. 2014, torej v roku, določenem v plačilnem nalogu, opravila plačilo zahtevanega zneska na številko računa in s sklicem, navedenem v plačilnem nalogu.

Ker iz plačilnega naloga UPN izhaja, da je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu z dne 10. 1. 2014, torej pravočasno in pravilno, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neplačila takse štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, nepravilna.

Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek v zvezi s tožbo.