Jedro

Tožnik, kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovanega vozila ne sme preseči vrednosti vozila v času popravila. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila, ampak mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ) in stanje oškodovančevega vozila v času pred nezgodo oziroma nastankom škode. To ni le praksa zavarovalnic ob likvidaciji škode, temu načelu sledi tudi ustaljena sodna praksa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči premoženjsko škodo v višini 650,00 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2015 do plačila (I. točka izreka), v presežku do 4.850,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 69,59 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka izpodbija sodbo v zavrnilnem delu (II. točka izreka) in odločitev o stroških postopka (III. točka izreka) iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da bi sodišče moralo upoštevati kakšen je strošek popravila, da bi se vzpostavilo prvotno stanje na poškodovanem avtomobilu, ker je tožeča stranka še vedno lastnik vozila in za popravilo potrebuje celoten znesek 4.850,80 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik, kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovanega vozila ne sme preseči vrednosti vozila v času popravila. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila, ampak mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ) in stanje oškodovančevega vozila v času pred nezgodo oziroma nastankom škode. To ni le praksa zavarovalnic ob likvidaciji škode, temu načelu sledi tudi ustaljena sodna praksa.

5. Za odločitev o višini odškodnine tako ni pomembno kakšni bi bili stroški, če bi oškodovanec popravil vse poškodbe na vozilu, ker je šlo, kar v pritožbenem postopku ni sporno, za tako imenovano totalno škodo. Ker je višina škode strokovno vprašanje, je nanj odgovoril sodni izvedenec (243. člen ZPP). Analiziral je tržne ponudbe poškodovanih vozil istega tipa in starosti in ugotovil, da se cena giba okoli 600,00 EUR. Podal je oceno, da je popravilo obravnavanega vozila, zaradi stroškov popravila in majhne vrednosti brezhibnega vozila, ekonomsko neupravičeno. Takšen način ugotavljanja škode je tudi v skladu s Splošnimi pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska pri Zavarovalnici X d.d. AK-13, ki so bili v uporabi od 20. 3. 2013 in so bili sestavni del police za avtomobilsko zavarovanje UZ000. 6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj navedenega pravilno uporabilo vsa določila materialnega prava in ker pritožniku v dokaznem postopku ni uspelo dokazati, da je njegova škoda višja od 650,00 EUR, kar mu priznava tožena stranka in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).