Jedro

Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu (I. točka izreka) in sklenilo, da bo po pravnomočnosti zadeva odstopljena Upravnemu sodišču RS (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi kršitev določb postopka. Obravnavani spor je socialni. Gre za razmerje do toženega zavoda, ki je odločal o upravičenosti odsotnosti z naroka, zato gre za spor iz socialnega zavarovanja. Na podlagi ZZVZZ je zavarovanec v primeru bolezni ali poškodbe upravičen do izdaje zdravniškega potrdila o nezmožnosti udeležbe na obravnavi. Potrdilo izda osebni zdravnik, na zahtevo sodišča pa še imenovani zdravnik. O pritožbi odloča zdravstvena komisija po socialnih predpisih in iz socialnih upravičenj. Ker se je sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele po prejemu odgovora na tožbo in brez ugovora toženca, ki jo je s pravnim poukom napotil na socialni spor, je podana relativna kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v obravnavnem sporu. Čeprav se je za to izreklo šele po prejemu odgovora na tožbo in ne da bi toženec ugovarjal stvarni pristojnosti socialnega sodišča, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

5. Skladno s 1. odstavkom 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po z novelo ZPP-E2 spremenjenem 2. odstavku tega člena se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Namen določbe je preprečiti, da bi zadeva po vsebinskem obravnavanju in celo izvedbi dokaznega postopka enega sodišča prešla na drugo sodišče.3 Kršitev te določbe lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, če je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

6. Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana in so pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena. To še zlasti, ker v obravnavanem sporu, ko tožnica izpodbija sklep zdravstvene komisije o zavrženju pritožbe zoper mnenje imenovanega zdravnika o utemeljenosti odsotnosti z naroka kot nedovoljene, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, ne gre za socialni spor.

7. Stvarna pristojnost socialnega sodišča je določena v 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).4 Po 1. odstavku tega člena so socialni spori na področju zdravstvenega zavarovanja spori o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje. Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (3. odstavek 7. člena ZDSS-1). Stvarna pristojnost socialnega sodišča je torej o sporih s področja zdravstvenega zavarovanja podana le, kadar gre za izpodbojno tožbo zoper posamičen upravni akt o pravici do oziroma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v drugih primerih pa le, če bi bilo tako določeno z zakonom.

8. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, tožnica v tem sporu ne uveljavlja nobene od pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, določene v 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)5. Zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka za glavno obravnavo ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, če je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna ali nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju, četudi je za njegovo izdajo na podlagi 80.a člena ZZVZZ pristojen izbrani osebni zdravnik, za podajo pisnega mnenja o upravičenosti njegove izdaje na zahtevo sodišča pa po 7. alineji 2. odstavka 81. člena ZZVZZZ imenovani zdravnik, ni mogoče šteti za pravico do oziroma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Gre za pogoj, določen v 115. členu ZPP, pod katerim lahko sodišče, če stranka ne pride na narok zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov, narok preloži. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku. V sodni praksi6 je že bilo zavezo stališče, da gre za javno listino. ZZVZZ določa le, kdo je pristojen za izdajo obravnavnega potrdila oziroma mnenja. ZZVZZ tudi ne določa, da bi bilo za sodno presojo mnenja imenovanega zdravnika pristojno socialno sodišče. O zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika odloča sodišče v upravnem sporu (1. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-17).

9. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 10/2017. 3 Pdp 1013/2018. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 6 Na primer VSC Sklep Cpg 185/2018, VSK Sklep I Cp 30/2017. 7 Ur. l. RS, št. 105/2006 s spremembami.