Jedro

Sam pričetek postopka pred ESČP ni razlog, da bi se izločil katerikoli sodnik, še manj pa celotno sodišče, kot to predlaga toženka v svojem predlogu. Utemeljevanje, kot ga ponuja toženka, bi pomenilo, da bo krajevno pristojno nižje sodišče stvarno nepristojno zgolj zaradi dejstva, ker je ena izmed strank vložila pravno sredstvo zoper njegovo odločitev. Takšna razlaga je v nasprotju s temeljno logiko (ne)pristranskosti “sodišča”, ki izvira v sodišču samem, ne pa v ravnanju stranke (vložitev pravnega sredstva).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta nekdanja zakonca, med katerima je v teku spor glede dodelitve skupnih mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in plačila preživnine.1

2. Toženka vlaga predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno in krajevno pristojno sodišče, in sicer z Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani na območje Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru.

3. Pojasnuje, da sta ogrožena tako objektivni kot subjektivni vidik nepristranskega sojenja. Ker sta zoper dve odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani iz tega postopka vloženi pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), Višje sodišče v Ljubljani nima več objektivnega videza nepristranskosti. Ogrožen je tudi subjektivni vidik nepristranskega sojenja, saj bodo imeli višji sodniki tega sodišča interes, da pri odločanju o pritožbi toženke ravnajo tako kot pri prejšnjih odločitvah. Podobno velja tudi za prvostopenjsko sodnico, ki bo v primeru ponovnega sojenja imela interes, da vztraja pri svojem. Zoper sodnico je bilo tudi vloženih več kazenskih ovadb, njen brat pa je prijatelj tožeče stranke. Toženki je bila prav tako kršena pravica do naravnega sodnika, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave RS. Zadeva je bila prvostopenjski sodnici dodeljena z odredbo z dne 18. 4. 2019, ker je imela tedaj najmanj nerešenih zadev. Edino merilo za dodeljevanje zadev je naključnost (upoštevanje abecednega reda začetnic priimkov sodnikov), ki je bil s tem kršen.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Z določitvijo drugega sodišča se izključijo pravila o krajevni pristojnosti sodišč, zato gre za izjemen ukrep, za katerega morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Prav tako mora biti zagotovljena subjektivna nepristranskost razpravljajočega sodnika, a morajo razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP zadevati celotno sodišče, ne pa posameznega sodnika. Dvom o sodnikovi pristranskosti je zato razlog za izločitev oziroma če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne pa za razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.2

7. Zgolj dejstvo, da sta zoper dve odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani, ki zadevata pravdni stranki, vloženi pritožbi na ESČP, ni takšen razlog, ki bi upravičeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tako nadzorstvene pritožbe kot vloge bodisi na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali na ESČP so dovoljena pravna sredstva, zaradi katerih toženka ne sme biti prikrajšana pri uveljavljanju svojega pravnega varstva. Niti razpravljajoča sodnica niti sodišče prve ali druge stopnje zaradi vložitve dovoljenih pravnih sredstev toženke ne smejo obravnavati drugače kot bi jo, če pravnega sredstva ne bi bila vložila.

8. Sam začetek postopka pred ESČP torej ni razlog, da bi se izločil katerikoli sodnik, še manj pa celotno sodišče, kot to predlaga toženka v svojem predlogu.3 Utemeljevanje, kot ga ponuja toženka, bi pomenilo, da bo krajevno pristojno nižje sodišče stvarno nepristojno zgolj zaradi dejstva, ker je ena izmed strank vložila pravno sredstvo zoper njegovo odločitev. Takšna razlaga je v nasprotju s temeljno logiko (ne)pristranskosti “sodišča”, ki izvira v sodišču samem, ne pa v ravnanju stranke (vložitev pravnega sredstva).

9. Neutemeljeni so tudi razlogi, ki zadevajo razpravljajočo sodnico oziroma način njenega imenovanja. Ker se ne nanašajo na celotno sodišče, ne morejo biti razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti. Prav tako zadevajo prvostopenjsko sodišče, ne pa pritožbeno sodišče, ki bo odločalo o pravnih sredstvih, ki jih je vložila toženka.

10. Vse povedano utemeljuje zavrnitev predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 1 Vrhovno sodišče v sporu tretjič obravnava predlog za delegacijo pristojnosti, pri čemer so bili razlogi za delegacijo v dosedanjih zadevah (I R 162/2020 in I R 120/2021) drugačni. 2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča III R 10/2001, I R 104/2002 in I R 89/2000. Prim. tudi Betetto v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, prva knjiga GV Založba, Ljubljana 2005, str. 291. 3 Glej sklep Vrhovnega sodišča VIII R 29/99.