Jedro

Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in pojasnilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki vodi stečajni postopek nad toženo stranko. Ugotovilo je namreč, da je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev v skladu s 310. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po tem, ko je stečajna upraviteljica izločitveno pravico prerekala in zato ocenilo, da gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi. Čeprav je vložil tožbo v skladu s 310. členom ZFPPIPP, meni, da ne gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom, saj zahteva priznanje lastninske pravice, ki ni vezana na začetek ali trajanje stečajnega postopka.

3. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in analizira sodno prakso o vprašanju razlage pojma zveznosti s stečajnim postopkom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba 63. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero se je kot podlago za svojo odločitev sklicevalo sodišče prve stopnje, ne ureja stvarne pristojnosti, ampak izključno krajevno pristojnost in tako ni pravilna podlaga za odločitev o stvarni pristojnosti. Ne glede na to je odločitev sodišča prve stopnje o stvarni pristojnosti pravilna, a na drugi podlagi. V skladu s 7. točko 2. odstavka 32. člena ZPP so ne glede na vrednost spornega predmeta okrožna sodišča pristojna za sojenje v gospodarskih sporih. Po 6. točki 483. člena ZPP pa pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

6. Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna, obrazložitev pa ne v celoti. Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi je bilo res, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso1 (s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje). Novejša sodna praksa pa pojem povezanosti s stečajnim postopkom sicer razlaga ožje - šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.2 Zlasti gre tu za primere, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in primere izpodbojnih pravnih dejanj.3 V zvezi s stečajnim postopkom lahko namreč nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle (pri objektivnih kriterijih za opredelitev gospodarskih sporov4) prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo postopkov pri stečajnem sodišču. 7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi z vidika vpliva časovne komponente na izbiro pravil o vrsti postopka, saj je bila obravnavana tožba vložena po začetku stečajnega postopka.5

8. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

1 Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da je spor v zvezi s stečajnim postopkom. 2 Betetto N., Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, 6-7/2014, stran 1089 - 1090. 3 VSK sklep I Cp 500/2017, 5. 9. 2017, VSL sklepi Rg 188/2020, II Cp 879/2020, I R 58/2013 in drugi. 4 VSRS sklep III Ips 17/2018. 5 Betetto N., delo, navedeno v 2. opombi, stran 1090; VSL sklep I Cp 1392/2016.