Jedro

Socialni položaj dolžnika varujejo določbe o omejitvi izvršbe na določeno višino njegovih denarnih prejemkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju o ugovoru dolžnice proti sklepu o izvršbi z dne 4.2.1998 ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo zamudnih obresti od nepravočasno plačanih preživninskih obrokov in v delu, s katerim je dovoljena izvršba nad 1/3 dolžničinih stalnih denarnih prejemkov. V presežku je ugovor zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica, pri čemer v skladu s svojim interesom izpodbija tisti del sklepa, s katerim je bil v presežku njen ugovor zavrnjen. Navaja, da je po razvezi s PF prevzela skrb za dva otroka, njen nekdanji mož pa za enega, upnika, pri čemer je bil tudi njen nekdanji mož dolžan njej plačevati preživnino za otroka, ki sta bila dodeljena njej. Vendar pa se je svoji preživninski obveznostil izognil tako, da je pustil redno zaposlitev in delal na črno ter tako preživnine od njega ni mogla izterjati. Vse navedeno in pa njeno slabo premoženjsko stanje, ji onemogoča plačevati preživnino upniku, saj je morala skrbeti za dva otroka povsem sama. Navedeno je po oceni pritožbe vsaj nepravično.

Pritožba ni utemeljena.

Slabo premoženjsko stanje dolžnice je že sodišče prve stopnje upoštevalo v največji možni meri, kot to dopušča 2. točka 1. odst. 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Omejilo je namreč izvršbo tako, da se dolžnici ne sme rubiti več kot 1/3 prejemkov. Kaj več, glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, niti sodišče prve stopnje, niti pritožbeno sodišče, zaradi varstva socialnega položaja dolžnice ne more storiti. Tudi neplačevanje preživnine s strani upnikovega očeta za mlajša upnikova brata, ki sta v vzgoji in varstvu pri dolžnici, ni in ne more biti razlog, zaradi katerega bi bila dolžnica oproščena plačila preživninske obveznosti upniku. Obveznost plačevanja preživnine za upnikova brata dolžnici, je obveznost upnikovega očeta, ne pa upnika in to preživnino lahko dolžnica terja le od upnikovega očeta oziroma svojega nekdanjega moža. Dolžno preživnino od njega lahko izterja, ne le z rubežem njegove plače, temveč tudi premičnih in nepremičnih stvari, katerih lastnik je. V nobenem primeru pa neplačevanje preživnine s strani upnikovega očeta, ne more biti razlog, ki bi preprečeval upnikovo izvršbo proti dolžnici zaradi izterjave njegove preživnine.

Pritožba tako iz spredaj navedenih razlogov ni utemeljena, ker je odločitev sodišča prve stopnje v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in zakonita. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep.