Jedro

Če je odločba tožene stranke odpravljena, tožnica za nadaljevanje tožbe zoper to odločbo nima pravnega interesa.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici št. U 435/2000-10 z dne 21.9.2001 razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je dne 20.12.2000 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo zoper odločbo z dne 20.11.2000, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote P. z dne 9.3.2000, s katero je bila kot prepozna zavržena njena zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Dne 29.8.2001 je tožena stranka sodišču poslala novo odločbo z dne 24.8.2001, s katero je odpravila svojo odločbo z dne 20.11.2000 in odločila, da se pritožbi tožnice ugodi in se odločba Upravne enote P. z dne 9.3.2000 odpravi ter se ji zadeva vrne v ponovni postopek in odločanje.

Sodišče prve stopnje je tožnico v skladu z določbo 2. odstavka 37. člena ZUS pozvalo, da sporoči, ali glede na to, da je bil izpodbijani upravni akt odpravljen, še vztraja pri tožbi in ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Tožnica je v odgovoru navedla, da se z novo odločbo strinja, vseeno pa želi, da se postopek nadaljuje. Ker tožnica tožbe ni razširila na nov upravni akt, izpodbijani upravni akt pa je bil odpravljen, je sodišče prve stopnje postopek v skladu s 3. odstavkom 37. člena ZUS ustavilo. Sodišče še navaja, da je bilo potrebno postopek ustaviti tudi zato, ker je tožničin odgovor na poziv sodišča, da v petnajstih dneh sporoči, ali vztraja in v kolikšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt, prejelo šele 19.9.2001, to je po poteku določenega 15 dnevnega roka.

V pritožbi tožnica navaja, da ni res, da je "pritožbo" vložila po poteku petnajstdnevnega roka. "Odločbo" je prejela 4.9.2001, "pritožbo" pa vložila 18.9.2001, torej pravočasno. Tožbo razširja tudi na nov upravni akt. Želi, da sodišče upošteva, da je bila dvakrat pregnana ter da so ji zažgali hišo. Predlaga ugoditev pritožbi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Ob reševanju pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru obstaja razlog, zaradi katerega mora sodišče tožbo zavreči. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravne koristi.

Čeprav pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnica na poziv sodišča, ki ga je po podatkih spisa prejela 4.9.2001, pravočasno odgovorila (vlogo je poslala priporočeno po pošti 18.9.2001), pa navedeni ugovor ne more vplivati na nadaljevanje upravnega spora. Iz odgovora namreč ne izhaja, da tožbo razširja na nov upravni akt, saj navaja, da se z novo odločbo strinja. Toda obenem pri tožbi vztraja (želi da postopek teče naprej). Čeprav je ob vložitvi tožbe tožnica izkazovala pravni interes za izpodbijanje odločbe tožene stranke z dne 20.11.2000, je z novo odločbo z dne 24.8.2001, s katero je tožena stranka med upravnim sporom odpravila svojo prejšnjo odločbo (z dne 20.11.2000) in tožničini pritožbi v upravnem postopku ugodila ter odpravila sklep Upravne enote P. z dne 9.3.2000 (tako kot je tožnica v upravnem postopku s pritožbo uveljavljala), pravni interes za vložitev takšne tožbe izgubila, saj odpravljena odločba (torej odločba, ki je več ni) očitno ne posega v njene pravice ali pravne koristi. Na taki podlagi se postopek ne ustavi, ampak se tožba zavrže zaradi razloga iz 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Na drugačno odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati šele v pritožbi z dne 15.10.2001 uveljavljana razširitev tožbe tudi na novo odločbo, saj je mogoče tožbo v primerih iz 1. odstavka 37. člena ZUS razširiti na nov upravni akt le v roku petnajstih dni od prejema zahteve sodišča, ki pa je v obravanavanem primeru potekel 19.9.2001. Ker mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZUS ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na razloge, zaradi katerih se tožba zavrže, bi moralo že sodišče prve stopnje tožbo, pri kateri je tožnica vztrajala, po 4. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavreči. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti skladno s 1. odstavkom 75. člena ZUS v povezavi z 68. členom ZUS razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zavrglo tožbo.