Jedro

Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju razglasilo dediče po pok. A.M.E. in sicer: - na podlagi prisojilne listine Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. A 164/42-18 z dne 10.3.1943, izdane v zapuščinskem postopku po dne 29.1.1942 umrlem pokojničinem možu F. E., v kateri je bila priznana fideikomisarična substitucija v obsegu idealne 1/2 tedanjih vložnih št. 114 k.o..., 59 in 60 k.o... in 303 k.o... v korist njegovih otrok A. P. in že umrlega F. E. ml., za vsakega do 1/2, tri otroke F. E. ml. in sicer vsakega do 1/6, A. P. pa do 1/2 nepremičnin, ki so sedaj do 1/2 pripisane k vl. št. 59 in 60 k.o..., 303 k.o... in 685 k.o...; - glede ostalega premoženja pa na podlagi zakonitega dedovanja sorodnike zapustnice, ki so navedeni v točki B/1-14 sklepa o dedovanju.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zakonitega dediča V. Z. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, v zvezi s sklepom o dedovanju sodišča prve stopnje, je vložilo Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti in sicer iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava. Odločitev obeh sodišč je pravno napačna, ker sodišči nista uporabili določb 78. člena Zakona o denacionalizaciji (z vsemi spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZDen) v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZDen in tretjega odstavka 79. člena Zakona o dedovanju v zvezi s tretjim odstavkom 80. člena ZDen. Sodišči nista pravilno ocenili zakonitosti fideikomisarične substitucije iz dedno pravne pogodbe z dne 19.12.1922, ter veljavnosti te pogodbe. Tudi materialnega prava, ki govori o tem, kdaj je uvedeno dedovanje po umrlem denacionalizacijskem upravičencu in kdaj je denacionalizirana zapuščina prešla na dediče zapustnice, nista pravilno uporabili. 74. člen ZDen, ki napotuje na Zakon o dedovanju, velja le za primere, ko je po zapustniku že bil pravnomočno izveden zapuščinski postopek, vendar v njem ni bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Ker v obravnavanem primeru po zapustnici ni bilo zapuščinskega postopka, je potrebno na podlagi specialne določbe 78. člena ZDen šteti, da je zapuščina prešla na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Te določbe ZDen pa sodišči nista uporabili, saj sta v nasprotju s to določbo ugotavljali pravno nasledstvo po datumu zapustničine smrti. V času pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe veljavni tretji odstavek 79. člena Zakona o dedovanju izrecno prepoveduje fideikomisarično substitucijo. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je v dednopravni pogodbi navedena fideikomisarična substitucija po tretjem odstavku 80. člena ZDen veljavni pravni naslov za dedovanje. Krog dedičev zapustnice je bil tedaj nezakonito določen. Med zapuščinskim postopkom je določba prvega odstavka 78. člena ZDen doživela vsebinsko spremembo, na podlagi določbe 27. člena novele ZDen-B pa je potrebno spremenjeno določbo 78. člena ZDen uporabiti v vseh zapuščinskih postopkih, ki do uveljavitve novele ZDen še niso bili pravnomočno končani. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo izdalo po uveljavitvi novele ZDen. Zahtevi za varstvo zakonitosti naj se zato ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Na vročeno zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila dedinja A. P. Razlogi, ki jih navaja zahteva za varstvo zakonitosti, po njenem mnenju niso podani. Vrhovno sodišče naj jo zato zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V določbah 74. do vključno 83. člena vsebuje Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 65/98 in 76/98 - odločba US - v nadaljevanju ZDen) posebna pravila, ki veljajo za dedovanje denacionaliziranega premoženja. V obravnavani zapuščinski zadevi je potrebno uporabiti ta pravila.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje, da sta sodišči druge in prve stopnje v nasprotju s specialnimi določbami ZDen šteli, da je bilo dedovanje po pok. A. M. E. uvedeno dne 1.7.1946, to je z dnem, ki je bil v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan njene smrti. Nista tedaj upoštevali določbe 78. člena ZDen, ki je uzakonila izjemo od splošnih pravil. V obravnavanem primeru je predmet dedovanja denacionalizirano premoženje. Po pok. A. M. E. prej ni bilo nobenega zapuščinskega postopka. Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti in ki sta ga obe sodišči pravno zmotno šteli kot dan uvedbe dedovanja. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Sodišče druge stopnje je namreč izpodbijani sklep izdalo dne 17.11.1998, novela ZDen pa je začela veljati 3.10.1998. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen (da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji), saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).

Zahteva za varstvo zakonitosti, ki utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava s strani obeh sodišč, ki je v tem, da sta obe sodišči v nasprotju s specialnimi določbami ZDen kot čas uvedbe dedovanja šteli 1.7.1946, je tedaj utemeljena že iz razlogov, ki so navedeni v prejšnjem odstavku obrazložitve. Že iz teh razlogov je bilo potrebno zahtevi za varstvo ugoditi, oba izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zato se vrhovno sodišče z drugimi vprašanji, ki jih zahteva za varstvo zakonitosti tudi izpostavlja v zvezi s pravnimi učinki spremenjene določbe 78. člena ZDen, ni ukvarjalo.