Jedro

Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih zato ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP. Navedbe nasprotne udeleženke o vplivu zunajzakonske partnerke predlagatelja na delo organov pregona so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Zgolj subjektivni občutek nasprotne udeleženke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred okrožnim sodiščem v Kopru je v teku nepravdni postopek zaradi ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND).

2. Na naroku dne 20. 6. 2023 je nasprotna udeleženka podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča, saj ne zaupa več Okrožnemu sodišču v Kopru. Navaja, da je zunajzakonska partnerka predlagatelja policistka in vpliva na delo organov pregona oziroma policistov. Poleg tega Okrožno sodišče v pravdnem postopku zaradi varstva in vzgoje skupnih otrok predlagatelja in nasprotne udeleženke še vedno ni imenovalo ustreznega sodnega izvedenca klinične psihologije, izvedenki, ki sta podali mnenje, pa nista prejeli vsega gradiva v spisu. Še vedno tudi ni angažiralo zagovornika otrok iz programa Glas otroka. Prav tako ni neposredno na naroku poslušalo posnetkov na USB ključku, temveč jih je štelo za poslušane. Dokazi, ki so bili nepravilno izvedeni v navedeni pravdni zadevi, pa se uporabljajo tudi v tem nepravdnem postopku.

3. Predlagatelj navedbam nasprotne udeleženke nasprotuje in predlaga zavrnitev predloga.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v tem nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

6. Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih zato ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.1 Navedbe nasprotne udeleženke o vplivu zunajzakonske partnerke predlagatelja na delo organov pregona so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Zgolj subjektivni občutek nasprotne udeleženke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja „drugih tehtnih razlogov“ v smislu 67. člena ZPP.2

7. Uveljavljani razlogi tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023, I R 42/2023 z dne 5. 4.2023, I R 182/2022 z dne 18. 1. 2023, I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 202/2021 z dne 9. 2. 2022, I R 176/2021 z dne 12. 1. 2022, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 23/2020 z dne 6. 2. 2020, I R 106/2019 z dne 5. 9. 2019 in I R 58/2013 z dne 15. 5. 2013. 2 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 62/2012 z dne 19. 4. 2012 in I R 35/2007 z dne 29. 3. 2007.